Koprsko omizje prispevek k iskanju poenotenja glede poimenovanja prostora od Ankarana do Pirana
Koprska občina in Inštitut za jezikoslovne študije ZRS Koper sta danes pripravila okroglo mizo o poimenovanju geografskega območja štirih občin Ankarana, Kopra, Izole in Pirana. Že leta namreč spremljamo različna poimenovanja tega prostora, zato želijo na Mestni občini Koper sprožiti proces standardizacije njegovega poimenovanja.
KOPER > Ves čas po drugi svetovni vojni spremljamo spremembe v poimenovanju tega območja, je poudarila predstojnica inštituta za jezikoslovne študije Vesna Mikolič. Vprašanje je po njenem še kako pomembno, saj spremembe v rabi imena pomenijo tudi težavo z identiteto prostora, ki pa zagotovo predstavlja zaključeno geografsko in tudi siceršnjo enoto.
V zadnjih desetletjih se je tako uporabilo različna imena, kot so Slovensko primorje, Primorje, Koprsko primorje, Koprsko, Slovenska Istra, slovenska Istra, Istra, Slovenska obala, slovenska Obala, Obala.
Okrogla miza kot začetek javne debate
Mestna občina Koper želi zato sprožiti proces standardizacije poimenovanja tega prostora, ZRS pa je predlagal današnjo okroglo mizo kot začetek javne debate o tem vprašanju.
Koprski župan Aleš Bržan je ocenil, da smo z leti izgubili skupno identiteto tega prostora. Eden od korakov na poti do tega, da bi ta prostor dobil novo identiteto, pa je tudi razprava o besedi oziroma besedni zvezi, ki označuje ta prostor.
Pobudo je pozdravil tudi svetovalec direktorja ZRS Koper Tilen Glavina, ki je opozoril, da sta opredelitev in poimenovanje tega prostora ključnega pomena tudi v kontekstu nadaljnje znanstvene produkcije.
V razpravi je ob poudarjanju razlik in nehomogenosti znotraj samega prostora prevladala ideja o preprostem poimenovanju Istra.
Darovec: ime Istra je bilo znano že od 6. stoletja pred našim štetjem
Predsednik vladne komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Matjaž Geršič je ob tem pojasnil, da je strah pred besedo Istra brez prilastka povsem odveč, saj imamo tudi druge primere regij, ki segajo onkraj meja ene države, kot npr. Štajerska in Koroška.
Zgodovinar Darko Darovec je spomnil, da je ime Istra znano že od 6. stoletja pred našim štetjem, ob tem pa je izrazil željo, da bi postopek poimenovanja potekal “od spodaj navzgor”. Zgodovinar Salvator Žitko pa je opozoril, da gre to vprašanje obravnavati v kontekstu obmejne regije, ki ima svojo multietnično in multikulturno podobo.
S pridevnikom “obalno-kraški” se niso mogli identificirati
Mirna Buić iz društva Pina in Stičišča nevladnih organizacij Istre in Krasa je poudarila, da se z administrativnim pridevnikom “obalno-kraški” nikakor niso mogli identificirati. Z imenom, ki je zajel besedo Istra, so ob tem želeli dati simbolni poudarek vrednotam te regije, ki “pomeni vzgajanje v večkulturnost in strpnost”.
Novinar Primorskih novic Sašo Dravinec je opozoril na zadrego, ki je nastala zaradi nekonsistentne rabe regionalnih imen nasploh. Sicer pa v njihovem časniku ni dileme, da je tukajšnje uredništvo “uredništvo za Istro”. Istra je poleg tega izredno močna blagovna znamka, je dodal.