Koprski Cimos je pred še eno prisilno poravnavo
Cimos gre v prisilno poravnavo. Tako so - presenetljivo celo za vodstvo Cimosa - včeraj oznanile Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) in največje Cimosove banke upnice. Prvotni načrt, da bodo do včeraj izpeljale spremembo Cimosovega dolga v lastniški delež v podjetju, je propadel.
LJUBLJANA > Izvršni direktor slabe banke Janez Škrubej pravi, da DUTB, Banka Celje, SID banka in Gorenjska banka, ki obvladujejo 80 odstotkov terjatev, menijo, da je prisilna poravnava boljša kot možnost konverzije terjatev. Glavni namen prisilke je stabilizacija družbe, zagotavlja.
“To je sramota. Nič drugega kot sramota. DUTB je bila še včeraj za konverzijo terjatev, danes so si premislili, zakaj, ni jasno. Mi financiramo banke, mi jih rešujemo. Ko gre za reševanje strateškega podjetja, pa se banke umaknejo,” je bil ob novici ogorčen Sašo Ristič, sekretar sindikata SKEI za kraško-notranjsko in obalno regijo. O morebitnih odpuščanjih včeraj nihče ni želel govoriti. Tudi Ristič pravi, da včerajšnja odločitev za zdaj ne bo imela vpliva na delavce Cimosa: “Poskrbeli bomo, da bo tako. Imamo podjetniško pogodbo, stvari so urejene. Seveda pa bodo prihodnje odločitve v rokah prisilnega upravitelja.”
Pogoji bank niso bili izpolnjeni
Še pred nekaj dnevi je kazalo, da je konverzija bančnih terjatev v lastniški delež že skoraj dogovorjena in da bo to prava pot k ponovnemu preporodu družbe, ki ima 7000 zaposlenih. Prav na koncu večmesečnih pogajanj pa so banke upnice ugotovile, da njihovi predhodni pogoji ne bodo izpolnjeni.
Upnice so ocenile, da s spremembo terjatev v kapital ne bi odpravili nobenih drugih težav, temveč zgolj problem kapitalske neustreznosti matične družbe Cimos. S pretvorbo najmanj 112 milijonov evrov dolgov v kapital bi sicer lahko zagotovili solventnost Cimosa, ne pa tudi njegove likvidnosti in poslovnega prestrukturiranja, so ocenile banke upnice.
Škrubej: prisilna poravnava je boljša
Upnice so prepričane, da bo v postopku prisilne poravnave mogoče Cimos bolj učinkovito prestrukturirati, vključno z ohranitvijo kupcev in delovnih mest. V prihodnjih dneh bodo odločitev in njene posledice podrobneje predstavili najpomembnejšim kupcem.
Na vprašanje, kakšna je verjetnost uspeha prisilne poravnave, je Škrubej odgovoril, da pogovori z vsemi deležniki kažejo, da nikomur od njih ni v interesu stečaj družbe. “Tokrat gre tudi za prvi večji postopek, sprožen s strani upnikov in ne dolžnika,” je poudaril. Postopek prisilne poravnave bo trajal nekaj mesecev, najverjetneje do konca leta, je ocenil Škrubej.
Povedal je še, da so ključne upnice že pripravile okvirni načrt za prestrukturiranje družbe, dokončnega pa bodo oblikovali v okviru postopka prisilne poravnave. O podrobnostih Škrubej ni želel govoriti. Pravi, da naj bi upniki vsaj na začetku sodelovali s sedanjo upravo, ki jo vodi Jerko Bartolič. Pripeljali pa bodo tudi svetovalca za področje avtomobilske industrije, nemško družbo Admetam.
Uprava Cimosa je za odločitev bank izvedela šele včeraj popoldne: “Odločitev upnikov je bila nepričakovana, saj je družba z deležniki uskladila vse potrebno in bankam upnicam danes dostavila dokaze o izpolnitvi usklajenih pogojev za konverzijo in učinkovanje reprograma.” Prisilna poravnava je po mnenju uprave Cimosa bolj tvegana kot konverzija terjatev in prestrukturiranje dolgov.
Cimos je insolventnost razglasil marca, bremeni pa ga približni 400 milijonov evrov dolga iz obdobja pod vodstvom Franca Krašovca.KATJA GLEŠČIČ