Koprski plinarji spet gledajo proti Dolini
Zgodba s plinifikacijo Kopra je pred novim preobratom. V Istrabenz Plinih bodo morda spet obudili navezavo na plinovod v italijanski Dolini pri Trstu, čeprav je nazadnje kazalo, da bi lahko prišla v poštev tudi navezava na Ajdovščino. Pa se je spet zataknilo.
ISTRA> Izbira poti, kako bo plin pritekel po ceveh do Kopra, se zdi kot zakleta. Na voljo sta dve možnosti - plin bi lahko do Kopra prišel iz Ajdovščine ali pa iz Italije, prek Doline.
Dolina, Ajdovščina, pa spet Dolina?
V Istrabenz Plinih so se po primerjavi obeh možnosti odločili za zadnjo rešitev. Za navezavo na Ajdovščino je Geoplin namreč zahteval kar sedem milijonov evrov dodatnih nesorazmernih stroškov. Tehtnica se je torej prevesila v prid navezave na italijanski primarni cevovod. A se je zapletlo, ker bi bilo treba italijanski družbi Snam Rete Gas, ki v Trstu upravlja s transportnim plinovodom, plačati dodatnega 2,5 milijona evrov za navezavo. Več kot dve leti so Koprčani trkali na vrata in prosili za nepovraten denar, a zaman.
Iz Ljubljane ni glasu
Medtem je prišla v igro navezava na Ajdovščino, saj je kazalo, da bi se z Geoplinom lahko dogovorili za nižji znesek dodatnih nesorazmernih stroškov. “Zdelo se je, da je tudi ministrstvo za gospodarstvo oziroma država kot lastnica Geoplina naklonjena tej odločitvi. Čakali smo in čakali, o finančnem delu tega posla, ki naj bi ga proučili, pa iz Ljubljane ni glasu,” pravi predsednik uprave Istrabenz Plinov Zorko A. Cerkvenik in napoveduje novi preobrat v plinski zgodbi: “Vse kaže, da bomo morali spet obuditi navezavo na italijansko stran. In denar za Snam Rete Gas - znesek smo v pogajanjih znižali na 1,5 milijona evrov - zagotoviti sami.” Tega zneska ne bodo mogli vključiti v svoje kalkulacije. Agencija za energijo jim tega stroška omrežnine ne prizna.
Istrabenz plini bodo letos poslovali malce slabše, kot so upali, a vseeno blizu načrtom. Prodaja tehničnih plinov je rahlo zrasla, upad pa je doživel program utekočinjenega naftnega plina v rezervoarjih (za ogrevanje). To je povezano zlasti s krizo v gradbeništvu, kjer se je prodaja stanovanj in ostalih novogradenj malone ustavila. Skupina Istrabenz Plini je lani po ocenah ustvarila skoraj 100 milijonov evrov nekonsolidiranih prihodkov, dobiček iz poslovanja je dosegel približno šest milijonov evrov, kar je podobno kot v letu 2009. Cerkvenik pravi, da imajo precej težav s plačili na Hrvaškem, v Srbiji in Bosni.
Prihodnje leto bo predvsem v znamenju ohranjanja pozicij in rahle rasti, je še prepričan Cerkvenik: “Pričakujemo pet do šest odstotkov rasti. Ni veliko, a v teh razmerah je upravičena previdnost.”
SONJA RIBOLICA