Koprski svetniki delajo uslugo pristanišču Trst

KOPER, TRST >Dežela FJK je minuli teden odobrila načrte družbe Trieste marine terminal za podaljšanje pomola, ki ga ta upravlja. Še več. Vrh dežele je omogočil, da za podaljšanje sedmega pomola sploh ne bo treba izpeljati postopka presoje vplivov na okolje, saj je ocenil, da so okoljske vplive že analizirali v postopku sprejemanja prostorskega načrta za celotno pristanišče in je ta že letos poleti dobil zeleno luč okoljskega ministrstva. V družbi, ki upravlja sedmi pomol, in na tržaški pristaniški upravi, so zelo zadovoljni, saj bi nova okoljska presoja vzela več mesecev časa, tako pa bodo lahko začeli že kmalu graditi. Štiristo metrov dolg sedmi pomol nameravajo v prvi fazi podaljšati za 100 metrov, nato pa še dlje, tako da bodo lahko sprejeli dve ladji matici hkrati. V Trstu ne skrivajo, da želijo koprskemu pristanišču prevzeti kontejnerski primat v Jadranu.

Sklep koprskega mestnega sveta minuli četrtek, da nasprotuje podaljšanju prvega kontejnerskega pomola v Kopru, gre tržaškim željam na roko. Koprski svetniki so na zadnji seji sklenili, da naj Luka Koper raje zgradi tretji pomol v Ankaranu. To je predlagala Mojca Hilj Trivič (SDS), s podporo stranke KJN župana Borisa Popoviča pa je bil zlahka izglasovan. Predstavnikov Luke in ministrstva za infrastrukturo pred tem ni nihče nič vprašal.

Boj za koncesnino

V Luki Koper so za PN povedali, da sklep koprskega mestnega sveta razumejo bolj kot poskus rešitve problematike razdelitve koncesnine in nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča med občinama Koper in Ankaran in ne kot nasprotovanje razvojnim načrtom pristanišča. “Nenazadnje jih je občina do zdaj vedno podpirala,” so dodali v Luki.

Tretji pomol je premajhen

Podaljšanje prvega pomola je predvideno tudi v državnem prostorskem načrtu (DPN), ki ga je sprejela vlada. Prav tako je v tem načrtu predviden tudi tretji pomol na ankaranski strani pristanišča, a je v načrtih premajhen, da bi ga lahko namenili za kontejnerje. “DPN, pri katerem je sodelovala tudi lokalna skupnost, je najširši možni kompromis med potrebami gospodarske družbe, zahtevami zakonodaje in omejitvami strokovnih podlag. Pri iskanju tega kompromisa je tretji pomol, ki je bil v prostorskih aktih koprske občine v prejšnjem stoletju načrtovan veliko bolj ambiciozno, postal tako majhen, da je investicija vanj za potrebe kontejnerskega terminala ekonomsko neupravičena,” so na državni prostorski načrt spomnili v Luki. “Tudi študije, ki smo jih delali kasneje, so pokazale, da je veliko bolj smotrno izkoristiti in nadgrajevati obstoječo infrastrukturo na prvem pomolu (tirnice, dvigala, skladiščne površine),” so poudarili.

Leta 2009 so prvi pomol podaljšali za 150 metrov in v DPN je predvideno dodatno podaljšanje še za 100 metrov, za 130 metrov pa bodo vkopali v notranjost kontejnerske obale, kar bo omogočilo, da lahko hkrati privežejo dve ladji matici. Tako kot to načrtujejo tudi Tržačani na sedmem pomolu, a za razliko od Kopra z enotno podporo države, občine in dežele FJK.

Kontejnerji so sicer med najbolj zaželenimi tovori v svetovnih pristaniščih, saj so med bolj dobičkonosnimi. Vedno več blaga se prevaža v kontejnerjih. To je tudi tovor, ki ne onesnažuje okolja. V Kopru so priložnost v zadnjih letih dobro izkoristili in so najboljše kontejnersko pristanišče v Jadranu.

KATJA GLEŠČIČ