Korelič o Janši, Starmanu in drugih

Istra
, posodobljeno:

V koprski knjigarni Libris je od včeraj na prodaj knjiga dolgoletnega direktorja Luke Koper Bruna Koreliča z naslovom Moja pot. V njej je Korelič popisal svojo pot v Luki Koper, opisal pa je tudi svojo mladost in prihod v Luko Koper. Knjiga je v 200 izvodih izšla v samozaložbi. Korelič bo ves denar od prodanih izvodov namenil v dobrodelne namene.

Korelič o Janši, Starmanu in drugih

KOPER > “O tem, da bi napisal knjigo, sem razmišljal kar nekaj let. K temu so me spodbujali tudi številni nekdanji sodelavci. Potem sem se lani septembra tega lotil in knjiga je zdaj tu,” pravi Bruno Korelič.

“Gospod Korelič je drugačen od drugih avtorjev, ki menijo, da morajo njihovo knjigo prebrati prav vsi. Njegov namen ni ta, da bi se knjiga prodajala, ta knjiga je dokument nekega časa,” pravi vodja koprske knjigarne Libris Ingrid Celestina.

Korelič je v knjigi opisal nekatere ključne dogodke v Luki Koper, od lastninskega preoblikovanja v delniško družbo, združevanja Luke Koper in Intereurope, sodelovanja s Trstom na sedmem pomolu tržaškega pristanišča, prodaje Banke Koper, Foruma 21, upora Ankarančanov proti tretjemu pomolu do obiska tedanjega predsednika vlade Janeza Janše v Luki Koper in Koreličevega slovesa.

Odstopil je julija 2005, dan po svojem 61. rojstnem dnevu. V začetku julija, pred sejo skupščine, ga je k sebi poklical koprski župan Boris Popovič, sicer tudi član nadzornega sveta Luke Koper. “Obvestil me je, da ga je med vikendom poklical predsednik vlade Janez Janša ter mu naročil, naj mi sporoči, da sicer lahko še naprej ostanem v vodstvu Luke Koper do konca mandata, da pa mi bodo v upravo dali še nekaj novih članov,” v knjigi opisuje Korelič. “Županu Popoviču sem brez velikega razmišljanja rekel, da sem si vsa leta izbiral svoje sodelavce sam in sprejemal odgovornost. Da me vodenje Luke s politično nastavljenimi člani uprave ne zanima. Imel sem občutek, da je Popoviču odleglo, saj je tako imel proste roke za mojo zamenjavo, ki bi se zagotovo zgodila kakšen mesec zatem, ko je predsednik nadzornega sveta postal Marko Starman, ki mi nikoli ni bil naklonjen, tako kot tudi ne njegov oče Danijel Starman.”

Korelič v knjigi opiše tudi sestanek z Danijelom Starmanom v Strunjanu, kjer naj bi mu Starman dejal, da so prišle na oblast pomladne stranke in da so sedaj oni na vrsti, da si nakradejo, tako kot naj bi si nakradli Korelič in ostali. “Moj sin Marko bo postal predsednik nadzornega sveta Luke Koper, drugi sin Jože mora dobiti lokacijo in stavbno pravico za obrat za predelavo odpadnih olj v bio gorivo, sam pa bom prevzel pravno zastopstvo v Luki,” naj bi Starman rekel Koreliču. “Njegov sin Marko je res postal predsednik nadzornega sveta, drugi sin Jože pa je z novo upravo Luke Koper v pristanišču ustanovil skupno družbo Ecoporto,” v knjigi pove Korelič.

“Mogoče bo kdo jezen name, ampak vse, kar sem napisal v knjigi, je res,” pravi Korelič. Doma hrani kup dokumentov, ki jih bo predal Pokrajinskemu arhivu v Kopru. Korelič se v knjigi ni dotaknil obdobja osamosvojitve, čeprav se je takrat v Luki Koper marsikaj dogajalo. Ob vprašanju, zakaj ne, se je Korelič samo nasmehnil.

TATJANA TANACKOVIČ