Kot bi potrebovali odvetnika za ločitve
Odkar so v začetku julija lani v kinu Kolosej na Verdijevi ulici v Kopru odvrteli zadnjo predstavo na platnu, se v tamkajšnjih prostorih kopičijo debele plasti prahu. Kino je zaprt, Kolosej s koprsko občino še ni prekinil najemne pogodbe, Univerza na Primorskem pa tudi še nima jasnih informacij, ali bi lahko dvorane uporabljala za predavanja in dogodke.
KOPER > Kolosej je bil primoran prenehati z dejavnostjo v središču Kopra, saj mu je večino obiskovalcev odžrl novi Tušev multipleks na mestnem obrobju.
Čas je relativen pojem
V koprski občini so nam že januarja zagotavljali, da je le še vprašanje časa, kdaj bodo uredili medsebojna razmerja z najemnikom. To se še ni zgodilo. Pred vrati je poletje, mimo je torej skoraj eno leto, odkar je družba Kolosej zaprla kino poglavje v Kopru. In nič ni videti, da bi jih zanimala prekinitev poslovnih vezi z občinsko upravo, ki domuje v isti ulici.
Še več: Kolosej za zaprte prostore plačujejo tudi najemnino. Za kolikšen znesek gre in zakaj jim je to pravzaprav v interesu, pa v Koloseju molčijo. Posredovali so nam le telegrafsko pojasnilo: “Stanje ostaja nespremenjeno.”
V vrhu koprske občine izvemo, da so z družbo Kolosej v postopku sporazumne razveze. “Dokler te ne prekinemo, ne moremo skleniti pogodbe z nobenim novim interesentom,” dodajajo. Najbolj si v tamkajšnje prostore, ki bi jih zgolj z manjšimi posegi hitro preuredili v povsem sprejemljive predavalnice, želi Univerza na Primorskem.
Univerza potrpežljivo čaka
Takšna zamisel je po naših informacijah pogodu tudi vodstvu občine, a projekt se kar noče premakniti z mrtve točke.
“Žal zadeve niso odvisne od nas. Mi pri teh dogovorih in urejanju medsebojnih razmerij nimamo vloge,” so realni v Univerzi na Primorskem. Njihovi študentje so v kinodvorane, kjer so občasno imeli predavanja, zadnjič sedli septembra 2010. Čeprav kino že dolgo ne obratuje in bi teoretično lahko tudi v tem času gostovali v prostorih, pa tega niso mogli početi. V Univerzi še apelirajo, da bodo veseli vsakršnih prostorov, kjer bi lahko opravljali svoje poslanstvo, saj je prostorska stiska, s katero se soočajo tako rekoč od ustanovitve, pereča in krni možnosti za kakovosten razvoj ustanove.
NATAŠA HLAJ