Krajani pozivajo: po Cesti na Markovec le v eno smer

SEMEDELA > Približno 80 družin s Ceste na Markovec 2, 4, 6, 8 in 10 se še dobro spomni, da jim je Boris Popovič pred dvanajstimi leti obljubil spremembo prometnega režima takoj po odprtju markovškega predora in izvedbi prometne študije. Še vedno hranijo zapisnike s tedanjih zborov krajanov, pravi Darja Gostinčar.

Krajani: s predorom promet ni upadel

Namesto da bi občina izboljšala režim na Cesti na Markovec, za konec marca napoveduje ukinitev voznega pasu na obalni cesti (dopoldne bo mogoče iz Izole v Koper, popoldne obratno). Na Markovcu so prepričani, da to pomeni preusmeritev prometnih tokov čez hrib in zlasti na Cesto na Markovec. “Vozniki, ki nimajo vinjet, že zdaj uporabljajo cesto čez Škofije, skozi Bertoke in Cesto na Markovec. Naša cesta je tretja najbolj obremenjena,” pravi Gostinčarjeva in dodaja, da stanovalci razmišljajo tudi o državljanski nepokorščini.

47 nesreč se je zgodilo v štirih letih v zgornjem delu Ceste na Markovec.

“Čeprav so predor odprli 5. junija, Ceste na Markovec s tem niso razbremenili; promet se je nekoliko zmanjšal z novo povezavo na Ulici Vena Pilona in postavitvijo semaforja na krožišču ob izolski bolnišnici. Toda Markovec je še vedno zelo prometen in nekateri vozniki le še bolj divjajo, predvsem zvečer in ponoči. Ker vozijo tudi več kot dvakrat hitreje, kot je dovoljeno (50 kilometrov na uro), se večkrat zaletijo v naše avtomobile, ki so bočno parkirani na robu ceste.” Njihove bloke so zgradili v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja, drugega parkirišča nimajo, za 80 družin pa je na cesti zgolj 40 parkirnih mest.

Občina: promet se je zmanjšal

Nasprotno so v koprski občini prepričani, da se je promet na Markovcu po odprtju predora bistveno zmanjšal in da “posebni ukrepi niso potrebni”.

Kljub temu priznavajo, da se je občina zavezala, da bo preučila prometne razmere. “Treba pa je upoštevati, da je enosmerni promet predlagal le del krajanov, veliko drugih je temu nasprotovalo, ker bi podaljšali poti,” opozarjajo. Treba naj bi bilo ločiti med ukrepi za izboljšanje prometne varnosti in za reševanje parkirne stiske. “Z uvedbo enosmernega prometa bi lahko pridobili nekaj parkirišč, vendar parkirnih težav ne bi rešili. Zaradi obremenitve drugih cest in križišč pa bi nastalo veliko novih težav.”

Občina meni, da bi bilo promet smiselno umiriti s hitrostnimi ovirami. Postavili jih bodo na prehodu za pešce pod Semedelskimi razgledi in na prehodu za pešce pri bloku Cesta na Markovec 8 in 8a. Promet bodo še naprej spremljali in po potrebi izvedli dodatne ukrepe, ki jih bodo uskladili s KS Semedela in KS Za gradom.

Policija pritrjuje krajanom

Toda koprska policija potrjuje navedbe stanovalcev: promet na Cesti na Markovec ni bistveno upadel. Že lani so opozorili, da se bo z novim predorom promet po Cesti na Markovec, Ulici Vena Pilona in Kvedrovi cesti še dodatno okrepil. Ta opozorila so zapisali v študiji, v kateri so proučili prometne nesreče, ki so se zgodile na odseku med semaforiziranim križiščem na Markovcu in krožiščem pri izolski bolnišnici od leta 2010 do konca septembra 2014. Zgodilo se je 47 nesreč, od tega ena s smrtnim izidom, tri pa s hudimi telesnimi poškodbami.

Na tem območju policisti beležijo povečano število nesreč. Med vzroki zanje omenjajo tudi zglajen asfalt, ne samo neprilagojeno hitrost, napačno stran in smer vožnje, neprimerno varnostno razdaljo oziroma vožnjo skozi rdečo luč. Opozarjajo še, da vozila ob trčenju odbije na površine, namenjene pešcem in kolesarjem.

Koprski občini zato priporočajo, naj cestišče preplasti (ali postavi signalizacijo za spolzko cesto) in naj uredi še dve krožišči - na semaforiziranem križišču med Cesto na Markovec in Kvedrovo cesto ter na križišču med Kvedrovo cesto in Kozlovičevo ulico. Svetujejo tudi postavitev hitrostnih ovir - med križiščem na Cesti na Markovec in cerkvijo sv. Marka, pa tudi fizičnih ovir med voziščem ter površino za kolesarje in pešce.

MIRJANA CERIN