Krajani že napovedujejo zapore
V občinah Koper, Izola in Piran so zadovoljni, da bo obalno cesto država še pred prihodnjim petkom prenesla v upravljanje občinama Koper in Izola. Njihovega zadovoljstva pa ne delijo vsi krajani bližnjih naselij, ki že napovedujejo tudi zapore lokalnih cest.
ISTRA > V krajevni skupnosti Žusterna je predsednik Igor Čurin prepričan, da gre za zdaj za dogovor s figo v žepu. “Edina dobra stvar je, da Cesta na Markovec ne bo sodila pod državno okrilje in bo zatorej lahko z njo tudi v prihodnje upravljala občina,” meni.
Župani po podpisu dogovora ne vidijo več razloga, da se ne bi udeležili slovesnega odprtja predora Markovec prihodnji petek. Drugače pa menijo v Oljki - stranki slovenske Istre. Dogovor je po njihovem mnenju “samo kompromisna odločitev, ki bo težave v prometu prej povečala kot rešila.” Zato pozivajo k bojkotu otvoritve. “Ignoranca ministra za infrastrukturo in predsednika vlade ter ljubljanske politike do Istre in slovenskega morja si ne zasluži, da bi domačini prisostvovali odprtju predora,” so zapisali v sporočilu za javnost. V Oljki nasprotujejo celotnemu vinjetnemu sistemu v Istri, saj so zaradi tega obremenjene lokalne ceste, njihovo vzdrževanje pade na pleča občin. Poleg tega je kupovanje vinjet za avtomobile diskriminatorno v primerjavo s tovornjaki, ki se vozijo zastonj, naštevajo argumente.
Podpisujejo ugovor proti vinjetam
Če pa se bodo uresničile napovedi, da bo čez Markovec potekal ves “brezvinjetni” promet, se zna zgoditi, da se bodo tamkajšnji prebivalci odločili za državljansko nepokorščino. “Cesto smo tudi pripravljeni zapreti,” je odločen Čurin. Pravi, da bi si morali državni birokrati na terenu ogledati, kakšne so in še bodo razmere ob vikendih, ko bodo ceste skozi naselje preplavili vozniki brez vinjet. Po njegovem prepričanju bi prometne zagate rešili le z ukinitvijo uporabe vinjet na tem odseku.
Cestne zapore pa že napovedujejo tudi v sosednji KS Za Gradom. Predsednik sveta KS Zlatko Gombar pravi, da so ga že klicali in mu pisali ogorčeni stanovalci Ulice Vena Pilona. Ta bo namreč ena bolj obremenjenih prometnic na Markovcu, po kateri se bodo vile kolone vozil med Koprom in Izolo. “112 lastnikov stanovanj ob Ulici Vena Pilona je že podpisalo ugovor zoper odločitev o uporabi vinjet v predoru Markovec. V dopisu, s katerim smo seznanili tudi odgovorne v koprski občini, opozarjajo na bodoče nevzdržne prometne zastoje, ki se bodo pojavili na križišču pri OŠ Antona Ukmarja in težavah, ki jih bodo imeli z vključitvijo v promet,” pravi Gombar.
Nasprotno pa predsednik KS Semedela Marko Štrkalj meni, da je dogovor dober. “Koper in Izola sta dobila obalno cesto, povezave čez Markovec pa ne bodo prekategorizirali v državno cesto in ostaja torej v upravljanju občine. Čez Markovec ne bo potekal tranzitni promet. Na občini so mi obljubili, da bodo naredili vse, kar je v njihovih močeh, da ga bodo speljali mimo Kopra,” pojasnjuje Štrkalj.
“Dostopnost destinacije je izredno pomembna za turistični obisk in za turizem bi bilo najbolj idealno, da za predor Markovec ne bi potrebovali vinjet,” pravi Patricija Gržinič, v.d. direktorja Turističnega združenja Portorož. “Glede na torkov dogovor se bomo morali promocijsko opremiti, da turiste usmerimo v Portorož in Piran,” še dodaja. Ustrezno rešitev pa vidi v čimprejšnji izgradnji ceste Jagodje-Lucija. V piranski občini pa se ne bojijo, da bi zaradi spremenjenih prometnih tokov trpel turizem. “Ravno nasprotno. Hitra cesta med Koprom in Lucijo ni namenjena tranzitu, temveč hitri in učinkoviti povezavi somestja Koper-Izola-Piran, enostavnemu dostopu obiskovalcev do slovenske turistične infrastrukture in izboljšanju stanja obalnega pasu,” pravi župan Peter Bossman.
Obalna cesta zaprta za vikende?
Prav to zagotavlja koprski župan Boris Popovič. Tudi po odprtju predora ne bo povečanega prometa med bolnišnico Izola in naseljem Markovec, prav tako ne nameravajo umakniti semaforja v krožišču, ki se je dokazal kot izjemno pozitivna prometna rešitev, napoveduje. “Prav zato menim, da so razlogi za zgroženost kogarkoli, ki živi na tem območju, absolutno brezpredmetni in so po moji oceni posledica napačnega razumevanja vsebine včerajšnjega dogovora med ministrstvom in obalnimi občinami oziroma posledica komunikacijskega šuma,”ocenjuje Popovič.
Pravi, da je z dogovorom zadovoljen, da pa bo lokalna cesta čez Markovec ostala v upravljanju lokalne skupnosti, je bilo zanj ves čas samoumevno. “Vsaka druga odločitev bi bila nepojmljiva in nedopustna,” meni. Kar zadeva zaprtje obalne ceste za promet in njene uporabe v druge namene, predvsem pa, kdaj naj bi do tega prišlo, bo to stvar dogovora med občinama, to pa vsekakor ne bo čez noč, pravi Popovič.
“Imamo zamisel, da bi obalno cesto simbolično zaprli že prihodnji petek, ko bo uradno odprtje odseka hitre ceste Koper-Izola in predora. Ko bo promet stekel skozenj, bi po obalni cesti spustili le kolesarje, tekače in pešce,” pravi Gašpar Gašpar Mišič, svetovalec koprskega župana. “Razmišljamo tudi o možnosti, da bi cesto zapirali za vikende, med tednom pa bi bila odprta,” še pravi Mišič. Trajna prepoved prometa, ki je cilj obeh občin, bi bila po njegovem mnenju zmaga za obe občini. S tem bi spojili oba kraja, najprej uredili kolesarsko stezo, nato pa bi zoreli načrti za ureditev obale, ki jih bodo morali doreči z državnim lokacijskim načrtom.
Nekdanji prometni minister Patrick Vlačič meni, da bodo istrske občine celovito prometno rešitev dosegle, ko bo zgrajena avtocesta do Lucije in bo tranzitni promet speljan čez razširjeno hitro cesto prek Šmarij. “Absolutno pozdravljam, da bosta z obalno cesto upravljali občini Koper in Izola. Kar zadeva vinjete, pa bi bila res najbolj smiselna in elegantna rešitev izvzetje odseka Koper-Izola iz vinjetnega sistema. To bi bilo možno. Naj se v spremembo zakona napiše, da gre za izjemo, ker v tem trenutku na tem območju ni alternativne državne ceste, prek katere bi lahko potekal promet brez vinjet,” je prepričan.
Novo krožišče na Belvederju
Prenos obalne ceste občinama Izola in Koper omogoča nove razvojne možnosti, ocenjujejo v Izoli. “A to ne pomeni, da bomo cesto takoj zaprli. Prej moramo preveriti, koliko voznikov jo bo uporabljalo, koliko prometa bo šlo po hitri cesti in skozi predor, koliko se jih bo peljalo čez Markovec,” pravi Kristina Zelić, svetovalka izolskega župana Igorja Kolenca. Za to bodo potrebovali vsaj nekaj mesecev.
Po izolski obvoznici bo še naprej mogoče voziti brez vinjet, saj bo z njo upravljala direkcija za infrastrukturo. S tem so v Izoli dosegli, da Prešernova cesta ostane lokalna in da prometa ne speljejo skozi mesto, bo pa obvoznica zaradi tega verjetno še naprej luknjasta, ker direkcija denarja za obnove cest nima. “Nismo pristali na to, da bi Prešernova cesta, ki gre mimo vrtca in šole, postala državna. Pred leti smo jo razbremenili, zdaj nismo hoteli, da po njej spet speljemo promet v mesto,” pravi Zelićeva.
Izolani so si s torkovim dogovorom z ministrom za infrastrukturo Petrom Gašperšičem izborili tudi novo krožišče, ki naj bi ga država zgradila na Belvederju, poleg tega naj bi preuredila obstoječe montažno krožišče v Jagodju. “To bi bilo izvedljivo do jeseni, sploh če gre za montažna krožišča. Na Belvederju mora občina le zagotovili del zemljišča, načrti pa so pripravljeni,” je optimistična Zelićeva.
Nekoliko bolj nejeveren je predsednik KS Jagodje-Dobrava Maks Filipčič, ki pravi, da je minilo že veliko jeseni, odkar opozarjajo na težave s prometom na cesti čez Belveder. “Upam, da bo tokrat res. Zahtevamo, da uredijo krožišče Jagodje, ki je zdaj ovira za tovornjake in promet, in na Belvederju.” Krajani se namreč bojijo prometnih zamaškov, ki se bodo predvsem poleti iz Žusterne zdaj preselili na konec izolske obvoznice. Prometni znak, ki tam na krožišču prepoveduje zavijanje na Cesto v Jagodje, so sicer postavili, a vprašanje je, koliko ga bodo vozniki upoštevali, ko se bodo znašli v koloni. Za ljudi, ki živijo ob ulici, pa je prometa že zdaj preveč.
Čim prej do Sečovelj
Ker se bodo prometni zamaški z odprtjem hitre ceste Koper-Izola premaknili bliže Piranu, po odprtju naslednjega odseka pa čez nekaj let v Lucijo, piranski župan Peter Bossman pričakuje, da bo država zarisala hitro cesto še do mejnega prehoda Sečovlje. To so se tudi dogovorili na torkovem sestanku. Poleg tega pričakuje, da bo država začela odseka do Lucije in naprej proti Sečovljam graditi istočasno.
Dogovor sicer Bossman ocenjuje kot korak v pravo smer. “Seveda gre za kompromis, ki ni idealen, omogoča pa začetek postopnega sproščanja prometne gneče ob obali in pomemben del obale namenja trajnostnemu turizmu,” pravi.
Posledice večjega prometnega pritiska bodo čutili tudi v KS Šmarje. A predsednik sveta KS Goran Malenič razmišlja pozitivno. “Mislim, da je sprejeti dogovor upanje, da bomo v prihodnje lažje živeli na tem območju. Država je obljubila, da bo poskrbela za krožišča, nadvoze in druge prometne rešitve, ki bodo razbremenile naše kraje. To pa je zagotovo lepo slišati, še lepše pa bo, ko bo tudi na terenu videti spremembe,” se nadeja. NATAŠA HLAJ, HELENA RACE
