Krajinski park bi postal vrt Istre
Dolina Dragonje je bila nekoč vrt Istre, z ustanovitvijo parka bi imela možnost to spet postati, meni koprska arhitektka Martina Tomšič. Skupaj z Janezom Koželjem sta se podpisala pod knjigo, ki ponuja izhodišča za oblikovanje parka, ki bi živel v sodelovanju z ljudmi in jim ponujal priložnost za ekološko kmetovanje in druge sonaravne dejavnosti.
KOPER> Med predstavitvijo knjige Park Dragonja, krajinska in arhitekturna zasnova je Martina Tomšič med drugim poudarila, da namen parka ni le zaščita območja, pač pa priložnost za njegovo oživitev in ureditev. “Vključili bi ljudi, ki tu živijo, saj so oni tisti, ki se ukvarjajo s kmetijstvom. Dolina Dragonje pa je bila že v antiki kmetijsko območje,” pravi.
Med drugim si je v Dragonji zamislila ustanovitev razvojnega centra oziroma srednje šole za ekološko kmetovanje, ki je v Sloveniji še ni in bi v dolino privabila tudi mlade. Pridelke, ki bi jih pridelali na poljih v 9500 hektarjev velikem parku, bi lahko prodajali istrskim mestom in Trstu, tako kot so to nekoč že počeli. Nekoč so portoroški hoteli ponujali menije z domačo hrano, zdaj hrano, ki jo dobimo na njihovih jedilnikih, pripeljejo od drugod. Pridelovalci iz Dragonje bi to lahko spremenili, je bilo slišati med razpravo po predstavitvi knjige v koprski Pretorski palači.
Preden bo agrokulturni in krajinski park lahko zaživel, pa bo moral še čez dolgotrajne postopke, podpreti ga bodo morali tako domačini kot lokalna skupnost in država. “Knjiga je lahko strokovna podlaga začetka ustanavljanja parka. Zdaj razvrednoteno okolje je prehoden pojav, ki daje možnost urejanja,” meni soavtor Janez Koželj.
Čeprav so domačini običajno nenaklonjeni kakršnim koli varstvenim režimom, saj se bojijo, da jim bodo prinesli le omejitve, je iz razprave vela splošna naklonjenost zamislim Martine Tomšič. “Dolina je velika priložnost,” meni domačinka Mirjam Kastelič. “Steno, ki je velika znamenitost Dragonje, vsi občudujejo, do nje pa ni mogoče priti, razen čez zasebne njive. Najprej bi bilo treba potegniti meje med javnim in zasebnim,” predlaga.
Pobudo o ustanovitvi agrokulturnega parka je pozdravil tudi kmetovalec Pino Klabjan. O zdaj neurejenem stanju pa je povedal: “Kmetje so sami čistili okolico reke, ker država ni poskrbela za to, nato pa so jih zaradi tega oglobili.” Kmetovanje v parku bi lahko ogrozila še divjad, ki uničuje pridelke, poplave ob velikih deževjih in pomanjkanje vode za namakanje v poletnih sušah. Da bi domačine prepričali, da park Dragonja lahko prinese tudi priložnosti in ne le omejitev, bodo predstavitev knjige in izhodišč oblikovanja parka pripravili še v Dragonji, Šmarjah, Truškah, Gradinu ...
HELENA RACE
