Krašovec: “Naši kupci so hodili na tekme Cimosovih rokometašev”

KOPER > Cimos nekdanjemu predsedniku uprave Francu Krašovcu in nekdanjemu prokuristu Vladimirju Bukviču očita, da sta s kreditiranjem Rokometnega kluba Cimos Koper družbi povzročila 10,2 milijona evrov škode. Rokometni klub posojil namreč koprskemu podjetju ni vrnil. Krašovec in Bukvič, ki sta sredi tedna pričala na sodišču, sta prepričana, da bi se zgodba lahko razpletla drugače in da bi klub - če nova uprava Cimosa ne bi čez noč prekinila njegovega financiranja - lahko vrnil precejšen del posojil.

Krašovec je pojasnil, da so klub financirali na različne načine - s sponzorskim denarjem, z donacijami in s posojili; s slednjimi so klub tesneje vezali nase. “Nihče ni denarja klubu namenjal na pamet in neodgovorno. Bolj neodgovorno je, da je nova uprava prekinila financiranje,” je menil Krašovec.

Z uspehi kluba se je zvišala tudi skupna vsota posojil, ki jih je dobil klub, njegove obveznosti do Cimosa so se z leti približale desetim milijonom evrov.

Vsaj za milijon evrov odškodnin

V Cimosu so računali, da so njihova posojila zavarovana in da bi klub lahko posojilo vrnil po delih. Lahko bi prodal kakšnega izmed igralcev in tako z odškodninami za njihove prestope v druge klube postopoma, v dveh, treh letih zmanjšal obveznosti do podjetja. “Ob koncu sezone smo se pogovarjali o prodaji dveh igralcev. Zanju bi dobili približno milijon evrov odškodnine in za toliko bi znižali kredit,” je pojasnjeval Krašovec, ki je bil tudi predsednik Rokometnega kluba Cimos Koper. Še danes se sprašuje, zakaj je nova uprava Cimosa prekinila financiranje kluba. Igralci, ki ne dobijo treh plač zapored, lahko prestopijo v druge klube brez odškodnin.

Krašovec še danes ne dvomi, ali je financiranje kluba koristilo Cimosu: “Z vseh vidikov je bilo več koristi, kot je zdaj škode, Cimos se je enačil z uspehi kluba. Videti napise Cimos na majicah igralcev na evropskih tekmah v Parizu, Barceloni, Nemčiji, v državah, kjer ima Cimos največ strank ... To je bila odlična mednarodna promocija. Cimosovi kupci so hodili na tekme RK Cimosa.”

Celjan v Celju navijal za - Cimos

O tem je podobno menil tudi Vladimir Bukvič, poudaril pa je tudi veliko pripadnost zaposlenih klubu. “Hodili so na tekme, navijali ... Skratka, ves Cimos je živel s klubom. Jaz sem doma iz Celja in sem - si predstavljate? - na tekmi v Celju navijal za Cimos.” Tudi on je ocenjeval, da so bila Cimosova posojila zavarovana s pogodbeno določeno odškodnino igralcev, seveda dokler nova uprava ni sklenila, da kluba ne bo več financirala. Krediti v kombinaciji z donacijami in sponzorstvi - to je običajna praksa pri nas - so tudi po njegovem mnenju dobra garancija, da klub ne uide k drugemu sponzorju. Zato je tudi spomladi leta 2013 novi upravi predlagal, naj raje podpišejo aneks h kreditni pogodbi. “A so se odločili za donacijo,” je povedal Bukvič.

Koršič: Uspehi so najboljša reklama

Tudi Aleš Koršič, nekdanji direktor RK Cimos Koper, je potrdil, da je Cimosu koristilo kreditiranje kluba. “Skozi uspehe kluba je Cimos dobil še dodatno prepoznavnost. Velik napisi na prsih igralcev so zlasti na mednarodnih tekmah v prvem obdobju med tujimi gledalci vzbujali zanimanje. Dotlej so poznali samo RK Pivovarna Laško. Uspehi pa so najboljša reklama.”

Dodal je še, da rokometni klub brez denarja, ki mu ga je namenjal Cimos, gotovo ne bi osvojil toliko lovorik. “Cimos sem kot direktor kluba obveščal o potrebah kluba. Noben večji znesek ni šel, ne da bi vodstvo Cimosa vedelo za to.”

Zatrdil je, da je pri kreditiranju obstajala jasna zaveza o vrnitvi posojila, dinamiko vračanja pa bi bila v veliki meri odvisna od tega, koliko denarja bi dobili iz drugih virov, predvsem pa od odškodnin za igralce: “Po strategiji bi v letih 2010 in 2011 v klub vabili igralce z nižjimi plačami, uveljavljene igralce pa bi skušali prodati. V petih letih bi tako večji del obveznosti poplačali.”

A načrti glede vračanja denarja se niso izšli. Koršič je še dodal, da je novo upravo Cimosa opozoril, da je sponzorska pogodba še veljavna in kaj bo sledilo, če igralci ne bodo dobili plačil.

“Pogovarjali smo se, a nič se nismo dogovorili: prišlo je do enostranske prekinitve pogodbe in financiranja. Zato je klub sredi leta 2013 prenehal delovati. Še drugi, ki so nameravali dati kaj denarja, so se umaknili. Klub je ostal brez denarja, z dolgovi do igralcev.”

SONJA RIBOLICA