Kulinarika v koprskem podzemlju
V Mestni občini Koper se še niso odločili, katero dejavnost bodo umestili v pritlične prostore obnovljene koprske utrdbe Bastion ob potniškem terminalu. Kot smo izvedeli, se še najbolj nagibajo k ureditvi restavracije, čemur v piranski območni enoti zavoda za varstvo kulturne dediščine ne nasprotujejo.
KOPER> V MOK si želijo, da bi v podzemnih prostorih zaživele dejavnosti, ki so povezane s turizmom in predstavljajo dopolnitev takšne ponudbe v mestu.
“V poštev bi lahko prišla, denimo, trgovina s prodajo vin in oljčnih olj ter podobnih pridelkov, značilnih za slovensko Istro. Najbolj pa se nagibamo k temu, da bi v enem od prostorov zaživela restavracija,” sporočajo iz službe za odnose z javnostmi MOK. Kot pravijo, bodo v prihodnje zagnali birokratske postopke, ki bi lahko omogočili, da bi ponudba oziroma izbrana dejavnost zaživela že v naslednji turistični sezoni.
Kaj pa o takšnih zamislih menijo v piranski območni enoti zavoda za varstvo kulturne dediščine? “Ob upoštevanju kulturnovarstvenih pogojev ne vidimo nobenih težav pri umestitvi restavracije v Bastion. To je lahko tudi ena od oblik revitalizacije utrdbene arhitekture,” je že lani za PN razblinil dvome tamkajšnji predstojnik Bruno Purger.
Za konec pa še skok v preteklost. Zakaj so pravzaprav zgradili Bastion in čemu je služil? To je še edini ohranjeni del utrdbe v koprskem obzidnem pasu, ki je imel pomembno vlogo v 15. in 16. stoletju, za današnjo podobo pa se gre zahvaliti arhitektu Alviseju Brugnolu iz Verone. Na ploščadi nad Bastionom so nekoč stali vojaški topovi, medtem ko so v notranjosti trije hodniki, dolgi od 12 do 24 metrov.
NH