“Kupec mora biti del zgodbe”

KOPER>Robert Fakin se je kalil kot direktor družbe Trgo Agro, ki je tudi hčerinska družba Agrarie; zadruga ima v njej 75-odstotni lastniški delež. Ob nastopu funkcije v kmetijski zadrugi je napovedal, da bo pripravil načrt, kako zmanjšati stroške in povečati prihodke v podjetju.

> Kakšni so poslovni vtisi po dobrih dveh mesecih, odkar ste prevzeli vajeti Agrarie?

“Ob mojem prevzemu vodilne funkcije finančno in siceršnje stanje v podjetju ni bilo rožnato. Soočamo se s težavami, ki so na dnevnem redu domala v vseh podjetjih, saj ti krizni časi skorajda nikomur ne prizanašajo. Našo poslovno realnost zaznamujeta nelikvidnost in pretirano investiranje v preteklem letu. Pa tudi premoženje podjetja je zaradi prodaje objektov in njiv manjše, kot je bilo pred leti. Težave rešujemo s premostitvenimi posojili, saj še vedno uživamo zaupanje bank. To me navdaja z optimizmom.”

> Konkretneje, kakšna je danes finančna slika podjetja?

“O tem za zdaj še ne morem govoriti. Naročil sem podrobno analizo poslovanja po enotah. Ta bo razkrila, kateri deli podjetja so poslovno zdravi in kateri ne.”

> Kako ste zastavili poslovanje v prihodnje?

“Med prednostne naloge uvrščam skrb za plače zaposlenih, plačilo našim dobaviteljem in plačilo kmetom, ki prinašajo v odkup sadje in zelenjavo. Če se ozrem v preteklost podjetja, je jasno, da so imeli nekateri njegovi direktorji pretirano ambiciozne načrte. Njihovo vodenje so zaznamovali skorajda megalomanski projekti. Moj način dela se bistveno razlikuje. Mene zanimajo majhne stvari. Mislim, da je naše osnovno poslanstvo povezano s servisiranjem domačega kmeta in zadovoljstvom kupca. Ta v naših trgovinah ne sme dobiti vtisa, da je zgolj številka na blagajni. Kupec v Agrarii mora biti del zgodbe. Naše poslovanje mora sloneti na lojalnih kupcih. Ljudeh iz zaledja. Takšnih, ki nosijo Agrario v srcu. Ki jo pojmujejo kot domačo blagovno znamko. Tudi v prihodnje si bomo prizadevali, da bomo imeli na prodajnih policah čim več domačega blaga in čim bolj konkurenčne cene. Že zdaj poznavalci razmer na trgu ugotavljajo, da nam to uspeva.”

> Kakšno je vzdušje med zaposlenimi? Kako sprejemajo kritične poslovne trenutke, ki so jih zaznamovali zadnji dogodki v podjetju?

“V podjetju je zaposlenih 96 delavcev. Njihova delovna mesta niso ogrožena. Opažam, da imajo voljo. Pohvaliti moram njihovo požrtvovalnost. To je osnova, da bomo s skupnimi močmi ohranili Agrario, ki velja za sinonim domačega kmeta, s čimer ohranjamo identiteto tukajšnjega okolja. Ljudje so ponosni na podjetje in so pripravljeni sodelovati za dobro vseh. Zaposleni v naših trgovinah so prijazni in mislim, da je ta odnos ključen, saj se kupci počutijo domače.”

> Kako sodelujete z istrskimi kmeti, saj poudarjate, da so prav oni jedro delovanja Agrarie?

“Dobro sodelujemo. Mislim, da uživam njihovo zaupanje, čeprav je med nekaterimi vendarle občutiti nostalgijo po preteklih časih, ko so bili očitno deležni določenih ugodnosti in večje naklonjenosti. Takšni so k sreči v manjšini, vsi ostali pa seveda razumejo, da moramo strniti vrste v skupno dobro. Agraria se mora razvijati. V tem trenutku potrebujemo mir, da lahko delamo, saj je bilo v prejšnjih časih vse preveč zdrah, ki so nas razdvajale.”

> Na katerih področjih nameravate uvesti izboljšave in kakšne?

“Kot vsakdo, ki v podjetju prevzame vodilno funkcijo, se tudi sam zdaj ukvarjam zlasti z vprašanjem, katera področja so zdrava in katere suhe veje bo treba odrezati. Pomembno je zgolj tisto, kar nam daje pogoje za preživetje, saj je povsem jasno, da moramo ustvarjati dobiček. Odločili smo se za zaprtje enote v Mariboru, ki je bila konceptualno sicer dobro zastavljena, vendar se ni obnesla. Številne izboljšave bomo uvedli pri programu uvoženega sadja in zelenjave, ki nam zdaj prinaša izgubo. Srce podjetja je komerciala in ta pri nas šepa. Žal se je v Agrarii od nekdaj kadrovalo po kriteriju lojalnosti, medtem ko je bila strokovnost vse prevečkrat zanemarjena. Takšno prakso smo presekali. Komercialni sektor moramo tako nujno okrepiti z usposobljenim kadrom. Veliko dela bomo imeli zlasti na razvoju maloprodajne mreže.”

> Kako se nameravate približati potrebam novodobnih kupcev?

“Gradili bomo na domačnosti. Ta vidik se nam zdi zelo pomemben. To je naš potencial. Kupci so namreč vse bolj siti velikih trgovskih središč. Prijazen, domač odnos trgovk do strank pa seveda ni dovolj. treba bo poskrbeti še za ugodne cene. Šele kombinacija obojega bo zadetek v polno. Kmalu bomo odprli trgovino v Izoli, ponudbo v bio trgovini v Kopru pa smo dopolnili s splošnim prodajnim programom. Ugotovili smo, da ekološka zavest med kupci sicer je prisotna, a je, žal, njihova kupna moč premajhna. Razmišljamo, da bi v Agro centru v Luciji odprli še mesnico, saj imamo s to, ki deluje v okviru naše koprske poslovalnice, zelo dobre izkušnje. Trgovina v Marezigah sicer ne posluje z bleščečimi rezultati, vendar bomo naredili vse, kar je v naših močeh, da bomo to lokalno zgodbo ohranili, saj vemo, kaj pomeni za ljudi v zaledju.”

> V kakšni fazi je spor v Bertokih, kjer tamkajšnja KS zahteva umik ograje ob novozgrajenem Trgo agro centru?

“Prevladuje dobra volja, saj je vsem v interesu, da se zadeva reši po mirni poti. Mislim, da bomo epilog dosegli z izvensodno poravnavo.”

NATAŠA HLAJ