Ladja Portorož bo priplula v Koper
Čezoceanka Portorož, najsodobnejša ladja Splošne plovbe, bo predvidoma prihodnji torek priplula v koprsko pristanišče, kamor bo pripeljala jeklene kolute iz Južne Koreje. Po desetih letih je to prva ladja portoroškega ladjarja, ki jo bo mogoče videti v Kopru.
KOPER > V Luki Koper pravijo, da bo to zanje poseben dogodek, saj ladje portoroškega ladjarja v slovensko pristanišče zaplujejo zelo redko; nazadnje je bila tu pred desetimi leti ladja Arosia, ki je danes ni več v floti.
Portorož, ki prihaja čez teden dni, je najsodobnejša ladja Splošne plovbe. Krstili so jo pred tremi leti in pol v kitajskem Nantongu. Krstna steklenica šampanjca, ki se je takrat raztreščila ob boku nove 190-metrske čezoceanke, je šla iz rok Portorožanke Duške Žitko, svetovalke v Pomorskem muzeju. Botra prihod “svoje” ladje v domačo luko že nestrpno pričakuje. “Zelo se veselim, saj sem ponosna, da sem botra te ladje. Zagotovo jo bom obiskala v Kopru,” napoveduje.
Na ladji sta med dvajsetčlansko posadko zdaj samo dva Slovenca, drugi so Ukrajinci in Filipinci. Poveljnik na Portorožu je Vitaly Ermolaev iz ruskega Vladivostoka, ki pa bo septembra krmilo te ladje predal Miroslavu Koželju iz Izole. Prav Koželj pa je tisti poveljnik, ki je 29. novembra leta 2011 v ladjedelnici Nantong prevzel poveljevanje na povsem novi ladji Portorož. “Zagotovo bom Portorož na kratko obiskal v luki Koper, rad bi jo pokazal tudi vnukinjam,” pravi izkušeni poveljnik, ki pluje že od leta 1968. Zdaj je na kopnem, septembra pa bo poveljniško uniformo na Portorožu oblekel še za štiri mesece.
Portorož, ki vije zastavo Malte, je bila včeraj v Rdečem morju in se bliža Sueškemu prekopu. V njenih skladiščih so jekleni koluti, ki so jih natovorili v Južni Koreji. V Kopru bodo za 13.900 ton lažji, nato bodo preostale kolute raztovorili še v Margheri, Ravenni in Salernu. Nosilnost Portoroža je 57.000 ton.
Ladjo bodo seveda obiskali tudi predstavniki Splošne plovbe, a posebnih “ceremonij” iz tega obiska ne bodo delali, saj bo Portorož v Kopru raztovarjala tovor samo en dan. Poleg tega razmere v svetovnem pomorstvu ne dajejo kakšnega povoda za praznovanje. “Ladijske voznine so še naprej na tridesetletnem dnu. Tako nizko, kot so sedaj, so bile v letih 1985 in 1986. Vsi čakamo, kdaj se bo trg vendarle obrnil navzgor,” pravi predsednik uprave Splošne plovbe Egon Bandelj. “Na trgu je preveč ladij, ki so jih ladjarji ladjedelnicam na veliko naročali v preteklih letih. Povpraševanja pa ni toliko in to drži cene voznin navzdol,” razloge za nizke voznine niza Bandelj. V floti Splošne plovbe, ki je v večinski lasti nemške ladjarske družbe Döhle, je 15 ladij, nekaj dodatnih pa imajo tudi v najemu.
KATJA GLEŠČIČ
