Ladje prinesle 5 milijonov evrov
Z industrijo turističnih križarjenj se v Slovenijo prelije več kot pet milijonov evrov na leto, ugotavljajo strokovnjaki iz podjetja Risposte Turismo iz Benetk. Za Luko Koper so pripravili študijo o ekonomskih učinkih potniškega terminala na lokalno skupnost in širše slovensko gospodarstvo ter ocenili, da je ta turistična panoga dobičkonosen posel in generator razvoja, ki ga ne gre zanemariti.
KOPER > V nekaterih pristaniških mestih drugod po Evropi pri končnih izračunih ponavadi upoštevajo tudi multiplikator neposredne porabe, tako da večinoma zneski nato poletijo v višave. V primeru Slovenije tega niso mogli narediti, ker se, denimo, ladjarji oskrbujejo z naročili izven države, saj Koper (še) ni matično pristanišče.
Študija, ki so jo pripravili v družbi Risposte Turismo, je nastala pod okriljem evropskega projekta Adria-A in je stala 8000 evrov. Italijanski analitiki so med 9. aprilom in 29. junijem anketirali prek 1000 potnikov, ki so z ladjami za križarjenje prispeli v Koper. Med drugim so ugotovili, da jih skoraj 60 odstotkov prihaja iz Velike Britanije, večinoma potujejo v paru in so stari več kot 50 let. Najraje se odpravijo na samostojne oglede. Največkrat so si ogledali Koper, ki mu sledita Portorož in Ljubljana. Največji zapravljivci so Američani, najmanj pa na kopnem porabijo Francozi in Angleži.
Potniki zapravijo 3,7 milijona evrov
Francesco Di Cesare iz družbe Risposte Turismo navaja, da potniki s turističnih ladij v Kopru zapravijo za 3,7 milijona evrov na leto (približno 78 evrov na potnika). Poraba posadke je nižja in znaša približno 300.000 evrov na sezono.
Ob tem ne gre pozabiti še na oceno porabe ladjarja med postankom v Kopru. Leta 2013 je ta znesek presegal milijon evrov. Bil pa bi lahko še višji (za okrog 30 odstotkov), če bi ladjarja doleteli dodatni stroški za izvajanje pristaniških storitev v nadurnem času. Največ zaslužka s pristankom velikih potniških ladij kujejo potniški terminal Luke Koper, ministrstvo za infrastrukturo (ladjarjem zaračunava razne pristojbine) in luško podjetje Inpo. Potnik v vlogi izletnika največ denarja porabi za prevoz, prehrano in nakup lokalnih izdelkov. V primeru matičnega pristanišča bi ga doletelo še plačilo stroškov za parkiranje ali prevoz iz letališča in morebiti hotelske storitve.
Največ jih gre na samostojne oglede
Lani je Koper obiskalo 65.434 potnikov. Od tega se jih je 38 odstotkov odločilo udeležiti organiziranih izletov, 62 odstotkov pa si je naše kraje ogledalo v lastni režiji. Izletniki, ki so se podali na organizirano ekskurzijo, so zanjo plačali v povprečju 74 evrov in na kopnem porabili še dodatnih 34 evrov. Potniki, ki so samostojno odkrivali naše kraje, pa so povprečno potrošili okrog 38 evrov (za prigrizke, spominke in lokalne proizvode). Potrošnja dela posadke, ki se običajno izkrca ob postanku v pristanišču, je nižja od porabe potnikov. Lani je v Kopru z ladij izstopilo 30.000 članov posadk, ki so na kopnem največ denarja namenili za bančne in telekomunikacijske storitve ter lokalno hrano.
Direktor potniškega terminala v Luki Koper Bojan Babič je z izsledki študije zadovoljen. “Rezultati so nad povprečjem in so spodbudni. Do zdaj smo imeli na voljo zgolj splošne podatke iz drugih evropskih pristanišč in nikoli nismo natančno vedeli, koliko dejansko porabijo turisti, ki s potniškimi ladjami prispejo v Koper. Končno imamo v rokah dokument, ki je odlična podlaga za nadaljnji razvoj te turistične industrije na našem območju,” pravi Babič.
Razvoj matičnega pristanišča je nujen
Napoveduje, da bo že konec meseca predstavili idejno zasnovo bodoče stavbe potniškega terminala, kot so si jo zamislili v ameriškem arhitekturnem biroju Land design. Babič meni, da je mogoče še izboljšati rezultate potrošnje. To lahko dosežemo z oblikovanjem ponudbe glede na posebnosti ladjarjev in potnikov ter z razvojem infrastrukture za matično pristanišče, meni.
Vodja sektorja za turizem pri agenciji Spirit Slovenija Karmen Novarlić je napovedala okrepitev trženjskih in marketinških dejavnosti za prepoznavnost industrije križarjenj v naši državi. Jana Tolja, svetovalka koprskega župana Borisa Popoviča, pa meni, da je Koper primer dobre prakse, ki je lahko za zgled drugim pristaniščem.
NATAŠA HLAJ
