Legenda, ki ne sme v pozabo
Boris Benčič je nesporno najpomembnejši likovni umetnik, kar jih je Izola kdaj premogla in nikakor ne sme v pozabo. Najbrž ga ni Izolana, ki se s tem ne bi strinjal. Treba pa je doreči, kako in kje spomin nanj ohraniti pri življenju. Tudi o tem bodo na jutrišnji seji razpravljali izolski svetniki.
IZOLA > Do njih je pred dnevi prispela pobuda, da bi do leta 2017 poimenovali enega od izolskih trgov ali parkov po pokojnemu Borisu Benčiču. Tedaj bo minilo 15 let od njegove smrti. Če ne bi veliko prezgodaj umrl zaradi raka, bi leta 2017 umetnik dopolnil 60 let.
Ali mladi Izolani vedo, kdo je bil Boris Benčič?
Za pobudo, ki so jo obelodanili na nedavni otvoritvi razstave plakatov, ki jih je Benčič oblikoval za glasbene skupine, stojita kustos izolske galerije Insula Dejan Mehmedovič in Drago Mislej - Mef s svojim društvom Izolani. “Boris Benčič je gotovo najpomembnejši izolski likovni umetnik. Bil je zelo navezan na svoje kraje in ostaja v dušah Izolanov. V Sloveniji in širšem prostoru je bil specifičen po načinu slikanja. In prav to je tudi razlog, da imamo danes pri predstavitvi njegovih del težavo. Imel je metodo uničenja svojih del, destruktivnost je bila njegov modus operandi,” o pokojnem vsestranskem umetniku pove Mehmedovič. Mef pa doda: “Opažamo, kako hitro danes rinejo v pozabo ljudje, ki minejo. Spominjamo se ljudi izpred stotih let, ki so dobili svoje mesto v učbenikih, tiste iz novejše zgodovine pa pozabljamo. Če danes vprašamo v srednjih šolah o Benčiču, ki je bil tako pomemben za Izolo, živ krst nič ne ve.”
Park pri Hotelu Marina še nima imena
Osnovna zamisel, ki bo jutri spodbudila k razpravi izolske svetnike, je, da bi do leta 2017 določili trg ali park v Izoli, ki še nima imena, in ga poimenovali po Benčiču. “Nekaj Benčičevih ulic na našem območju že imamo, trga pa še nobenega,” pravi Mehmedovič. Ondan sta si z Mefom v Izoli ogledovala manjši trg na stičišču Kumarjeve in Kopališke ulice, ki bi ga lahko prišel v poštev, ker je Benčič, preden se je z družino preselil na Šared, živel v njegovi neposredni bližini.
Druga, zaradi obljudenosti morda boljša možnost, je parkec s fontano tik ob Hotelu Marina, ki še nima imena. Odločitev o tem, katera lokacija v mestu bi bila najustreznejša, bodo pobudniki prepustili strokovnim službam izolske občinske uprave, medtem pa bodo preko novoustanovljene fundacije začeli zbirati denar za obeležje, najverjetneje kiparsko skulpturo, ki bi jo dali izdelati in postaviti na bodoči Benčičev trg oziroma v park.
S Kolencem sta ustvarjala pri Steinbacherju
V občinski upravi so zamisli naklonjeni. “Boris Benčič je eden izmed razpoznavnih izolskih ustvarjalcev, ki si po mnenju župana glede na pečat, ki ga je pustil v Izoli, vsekakor zasluži neke vrste priznanje,” so sporočili iz službe za stike z javnostmi in dodali še, da sta se Benčič in župan Igor Kolenc tudi osebno poznala že iz otroštva: “Skupaj sta namreč za OŠ Vojke Šmuc delovala v filmskem krožku, ki ga je takrat vodil Koni Steinbacher.”
Eden prvih, ki se je začel zavzemati, da Boris Benčič dobi ustrezen spomenik v domačem kraju, je njegov dolgoletni prijatelj Gorast Radojevič. “Ta ideja tli že dolgo. Pravzaprav že od takrat, ko je zdaj že pokojni Mirč Mršnik na sedmini po Borisovem pogrebu dejal, da bi se morali prijatelji ustvarjalci vsako leto dobivati in si povedati, kaj smo dobrega v tistem letu storili, katere projekte izpeljali ...” Radojevič poudari še, da Benčič ni bil le izjemen slikar, pač pa da je delal velike korake naprej tudi na področju filma, zlasti animiranega.
Pobudo so - čeprav do predvčerajšnjim z njo še niso bili seznanjeni - z navdušenjem sprejeli tudi v Benčičevi družini. Mamo Lino je z novico razvedril Borisov bratranec Branimir Benčič. “Družina, razumljivo, to pobudo podpira,” nam je sporočil.
ILONA DOLENC
