Lepo že, kaj pa funkcionalno?
Koprski ribiči so jezni in razočarani. Če bi ob obnovi ribiškega pristanišča in pomola koprska občina in izvajalci upoštevali njihove dobronamerne pripombe in predlagane rešitve, zdaj ne bi kritizirali pomanjkljivosti naložbe.
KOPER > Ko se v družbi skupine koprskih ribičev sprehodimo po na prvi pogled kakovostno prenovljenem ribiškem pristanišču, se zdi vse v redu.
Luksuzno da, funkcionalno ne
Nepoznavalca presenetijo lepo tlakovane površine, nove stopnice in privezno okovje iz nerjavečega jekla, sodobne električne in vodovodne omarice, velike mize za prodajo rib, številni leseni zabojniki za shranjevanje ribiške opreme ... A hudič se skriva v podrobnostih, pravi pregovor. “Vse je preveč luksuzno in premalo funkcionalno. Če bi pravočasno našli kompromis, določene skrajnosti zdaj ne bi prišle do izraza,” se hudujejo ribiči. Kaj mi pomaga, če je zdaj obalni pas previsok in praktično ne morem priti na barko oziroma z nje, navrže eden od njih.
Ena od možnih rešitev bi bili leseni dostopni plavajoči pomoli po vzoru piranskega mandrača, predlagajo ribiči. “Če mi ob oseki spodrsne in padem v morje, pa se niti po stopnicah ne privlečem več na kopno. Namestili so jih previsoko in jih je nemogoče doseči, pa še na zidu je debela plast školjk,” opozarja Miro Šalgaj. Seznam pomanjkljivosti in napak je iz minute v minuto daljši. “Nočemo biti prepametni, toda o nekaterih stvareh verjetno vemo več kot nekdo drug, ki z morjem in plovili nima toliko izkušenj,” menijo ribiči.
Čemu služi betonski zidek v vodi?
Med drugim opozarjajo na zgrešene mere priveznih mest, kar po njihovih besedah ogroža stabilnost plovil. Sprašujejo se tudi, čemu so izvajalci ob obnovljenem zidu pomola v morju zgradili dodaten betonski zidek. Ta zlasti ob oseki onemogoča varno pristajanje in privezovanje plovil. Eden od ribičev je zaradi tega že poškodoval krmilo.
Iz ribičev kar vrejo vprašanja. Zanima jih, kdaj nameravajo urediti privezna mesta na vodnem delu in namestiti betonska mrtva sidra (corpo morto), predvsem pa jih žuli, da bodo ta prevezali z nekakovostnim železjem in ne z ladijsko verigo. “To, kar so nabavili, je ceneno železje. Čez dve leti od te verige ne bo ostalo več nič, ker jo bo morje razjedlo,” opozarja Šalgaj. Sicer pa so za ribiče veliko razočaranje tudi kamnite mize za prodajo rib. Ker je material porozen in ne gladek, se bo na mize lepila umazanija, zelo težko jih bo očistiti, higiena bo vprašljiva, ocenjujejo. “Upajmo, da bo nad mizami nadstrešek. Težava bo nastala, ko bodo nad ulovom preletavali galebi, pa tudi poletna pripeka ne bo prav prijetna,” namigne Šalgaj.
Še najbolj so zadovoljni z lesenimi zabojniki za shranjevanje ribiške opreme. Sprašujejo se le, čemu jih niso namestili tik ob zid, kajti nekateri nemarneži zdaj ta prostor izkoriščajo za odlaganje nesnage in celo opravljanje potrebe.
Radi bi hladili, ne zamrzovali ulov
Ribiči bodo prostore za skladišče in hladilne komore dobili v pritličju dveh stanovanjskih stavb (vhod z Ukmarjevega trga in iz Ressljeve ulice). Vse kaže, da je tudi pri tem projektu prišlo do komunikacijskega šuma, saj naši sogovorniki iz ribiških vrst namigujejo, da v novem objektu ni primernega in dovolj širokega odtoka za odvajanje vode. To je nujno, kajti bolj kot zamrzovalno komoro potrebujejo hladilnico, pravijo. “Ker je možen dvojni režim, torej hlajenje in zamrzovanje, bodo težave nastopile, ko bomo odtalili led in voda ne bo imela kam odteči. Poleg tega vsak zabojček rib spusti vsaj liter vode in ta zaudarjajoča tekočina mora nekam odteči,” so nezadovoljni ribiči.
Kako pa na preštevilne pripombe odgovarjajo v koprski občini? Pojasnila obljubljajo v prihodnjih dneh, ko se bodo odgovorni vrnili z dopustov. So se pa medtem - kakšno naključje(!) - na pomolu že pojavili delavci, ki so začeli odpravljati pomanjkljivosti. Kot bi sledili našemu seznamu vprašanj ...
NATAŠA HLAJ
