Leščurje so preselili s plaže
Število leščurjev v slovenskem morju se je v zadnjih letih toliko povečalo, da postajajo nevarni za kopalce na urejenih kopališčih, ki se na njihovih lupinah lahko porežejo. Da bi se temu izognili, so v soboto iz plitvine na Centralni portoroški plaži preselili 800 školjk. Potapljači so jih v mulj spet zasadili v globlje morje zunaj območja kopališča.
PORTOROŽ > Leščurji rastejo tudi v zelo nizki vodi, ki je ob oseki globoka celo manj kot meter. Ocenjujejo, da jih le na portoroški plaži raste več tisoč, nekateri so manj kot 20 metrov oddaljeni od obale. Zato so se v javnem podjetju Okolje, ki upravlja s portoroško plažo, odločili, da školjke preselijo.
Veliki leščur je endemična sredozemska školjka, uvrščena na seznam ogroženih vrst. Živi celo več kot 20 let, v tem času lahko doseže 1,2 metra dolžine in je največja sredozemska školjka. Pojavlja se v morju ob 0,5 metra do 60 metrov globine. V eni redkih raziskav leščurjev v slovenskem morju so raziskovalci piranske Morske biološke postaje pred dvema letoma ugotovili, da v Naravnem rezervatu Strunjan živi na 100 kvadratnih metrih od 14 do 33 leščurjev. Pred Morsko biološko postajo v Piranu so jih na enako veliki površini našteli celo 110.
Potapljači so preselili 800 školjk
Ker so veliki leščurji zaščiteni, so morali pred selitvijo pridobiti dovoljenje ministrstva za kmetijstvo in okolje, ki je dovolilo preselitev 800 školjk. Da je to nujen ukrep, jih je prepričal podatek o več kot sto primerih urezov na lupinah leščurjev, ki so jih lani zabeležili na portoroški plaži. “Po mnenju strokovnjakov odstranitev in premestitev leščurja na drugo primerno mesto ne vpliva bistveno na njegovo preživetje,” so še zapisali v odločbi ministrstva. Dokaz za to je dogodek izpred skoraj deset let, ko je nekdo iz morja pred Morsko biološko postajo v Piranu potegnil 65 leščurjev, biologi pa so jih nato spet zapičili v dno. Razen štirih ali petih so preživele vse školjke.
Skoraj 30 potapljačev, je tako v soboto med prostovoljno akcijo iz plitvega morja v Portorožu z rokami izpulilo 800 leščurjev. Naložili so jih na čolniče, odpeljali na večjo globino, tam pa so jih spet vtaknili v muljasto morsko dno, je postopek opisal Ernest Brožič, potapljač, ki je vodil akcijo in je zaposlen pri Okolju. Pri selitvi so sodelovala društva Triton iz Portoroža, Porporela iz Kopra, Oceanic iz Izole, Ribiško in potapljaško društvo Piran ter Prostovoljno gasilsko društvo Piran.
Leščurji ostajajo zaščiteni
Zakaj so leščurji sploh zaščiteni, če jih je v našem morju že toliko, da se jim pri kopanju skoraj ni mogoče več izogniti? “Pred 15 leti jih v morju skoraj ni bilo opaziti. Bili so zelo redki. Zadnjih nekaj let, pa jih je vse več. Kaj botruje temu je težko reči, ali so v določenih obdobjih uspešnejši pri razmnoževanju, ali pa so izgubili kakega naravnega sovražnika,” ugiba Robert Turk, vodja piranske enote Zavoda RS za varstvo narave.
V preteklosti so bili leščurji predvsem žrtve tistih, ki so hoteli iz morja potegniti trofejno lupino, prodajalcev spominkov in celo gurmanov. V južnem Sredozemlju pa so iz bisusnih niti, s katerimi so leščurji pritrjeni na morsko dno, tkali fino tkanino, imenovano morska svila. Da bi zdaj zaščito na hitro odpravili, ni pričakovati, saj morebitnih posledic ni mogoče predvideti. Bo pa verjetno sledila še kakšna podobna selitvena akcija, meni Alen Radojkovič iz Okolja. Tokrat so potapljači odstranili in preselili predvsem leščurje, ki so rasli ob pomolih in v plitvi vodi, kjer je največ kopalcev. Še veliko pa jih je ostalo v morju. Radojkovič pri tem opozarja kopalce, naj bodo pazljivi: “Mnogi ne upoštevajo znaka, da je skakanje v vodo s pomolov prepovedano, nato pa naletijo na leščurje. Pri marsikateri ureznini pa ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, ali je zanjo res kriva školjka, skala ali kak drug oster predmet v morju.”HELENA RACE
