Leto po poplavah ni v Strunjanu nič bolj varno
Včeraj je minilo eno leto, odkar je v Strunjanu poplavilo 13 hiš. Sledovi vode se še vedno poznajo na stenah in pohištvu, stanovalce hiš v središču Strunjana pa je ob vsakem dežju strah. Tudi včeraj jih je bilo. Poplavna varnost Strunjana namreč ostaja takšna, kot je bila v času lanskih poplav - kanalov za odvodnjavanje nihče ne čisti, nasipa še niso povišali, cev na zasebnem zemljišču, ki naj bi bila kriva za poplave, pa ostaja.
STRUNJAN > Za poplave v Strunjanu so lahko krive vode s treh strani - iz morja, s pobočja hriba in z druge strani državne ceste. “Vodam s hriba so z lansko obnovo infrastrukture preprečili, da bi pritekle k hišam. Velik kanal jih spelje mimo hiš. Namestili so tudi lopute, ki branijo pred vdorom visoke morske vode. A lani je voda prišla z druge strani ceste. In ta problem ostaja,” pravi Alceo Cobalti, ki je pred enim letom imel v svoji dnevni sobi 42 centimetrov vode. V teh dneh se boji, da se bo zgodba ponovila, zbudi ga vsak dež, ponoči preverja, ali ni voda že na pragu hiše.
Po enem letu cevi ostajajo
Lani naj bi poplave povzročil zasebni investitor Rado Ovčar, ki je kanaliziral sotočje dveh vodotokov in z betonskimi cevmi zmanjšal pretok. S tem ko je namesto odkritega kanala postavil betonsko cev, čeznjo pa speljal cestni priključek do svoje hiše, je štirikrat zmanjšal pretočnost - tako je ugotovilo podjetje Isan 12, ki je opravilo hidrološko študijo območja Strunjana. Občina Piran je o posegu obvestila inšpekcijo; inšpektor za okolje pa je že lani decembra odredil, da mora lastnik odstraniti betonske cevi in vodotok vrniti v prvotno stanje, saj pred gradnjo ni pridobil vodnega soglasja.
A Ovčar, ki trdi, da ni kriv za poplave in da ni storil nič narobe, cevi ni odstranil, pač pa se je na odločbo pritožil. “Po naši oceni ne gre za vodno zemljišče, kar pomeni, da za poseg ni bilo potrebnega vodnega soglasja,” pravi njegov odvetnik Damijan Gregorc. Ministrstvo za okolje in prostor je o pritožbi odločalo šele pred dvema dnevoma; odločbo je odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje inšpektoratu za okolje.
Strunjančanom pa je čakanja dovolj. “Od poplave je minilo eno leto, odkar je inšpektor izdal odločbo skoraj enajst mesecev, problem pa še vedno ni rešen. Hočemo, da se to čim prej uredi,” poziva Alceo Cobalti. Podobno pravijo tudi v piranski občinski upravi: “Nedopustno je, da zasebnik še vedno ni odstranil cevi in saniral prepusta, saj s svojim ravnanjem ogroža poplavno varnost celotnega centra Strunjana.”
Nasip še ni povišan, kanali niso očiščeni
Župan Peter Bossman je zato pred nekaj tedni še enkrat pozval Agencijo za okolje (ARSO), naj država vendarle ukrepa in Strunjan obvaruje pred poplavami. Kot pravijo na piranski občini, so oni edini, ki so za to kaj storili, tudi pridobili in plačali projektno dokumentacijo za povišanje protipoplavnega nasipa ob glavni cesti, čeprav je za njegovo gradnjo pristojen ARSO. “Žal pa se niti ARSO niti lastniki zemljišč, na katerih je predviden nasip, na predlog in pobudo občine po izvedbi nasipa niso odzvali,” ugotavljajo v občinski upravi. ARSO ni (še) odgovoril niti na naše vprašanje, kdaj naj bi vendarle povišali nasip.
“Tudi če zgradijo nasip, ta sam po sebi ne bo ničesar rešil, treba je povečati pretočnost kanalov in jih redno čistiti. Vse veje in iglice, ki padejo z borovcev, gredo v kanale. Ne spomnimo pa se, kdaj bi jih kdo očistil in poglobil,” pa ob tem dodaja Michele Trani, član sveta KS Strunjan. Za vzdrževanje vodotokov bi moral skrbeti ARSO oziroma koncesionar, podjetje VGP Drava, pravijo na občini: “Na skupnih sestankih smo večkrat predlagali čiščenje zaraslih kanalov, njihovo poglobitev in izvedbo nasipov.”
A spet se ni zgodilo nič in mnogi Strunjančani so tudi današnjo noč, ko so bile napovedane obilne padavine, prebedeli in upali, da jim ne bo treba uporabiti protipoplavnih vreč, ki so jim jih pred dvema dnevoma prinesli iz civilne zaščite.
HELENA RACE
