Letos v slovenskem morju precej meduz

IZOLA, PIRAN>Alenka Malej z morske biološke postaje pravi, da so pojavi večjega števila meduz v zadnjem času pri nas pogostejši.

Pojav velikih klobučnjakov je pri nas običajen zimski sezonski pojav, ob njihovem množičnem pojavu pa največjo težavo za ribiče predstavlja dejstvo, da meduze napolnijo oziroma zapacajo povlečne mreže, tako imenovane koče. Podobne težave imajo tudi ribiči, ki mreže polagajo popoldne in jih pustijo v morju čez noč, je navedla Snežana Levstik z odbora za ribištvo, ribogojstvo in školjkarstvo pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS).

Rekordno leto 2004

V preteklem tednu so mediji poročali o večjem številu velikih klobučnjakov, vendar v zadnjem tednu dni, odkar se je temperatura morja dvignila, velikih klobučnjakov po informacijah Levstikove ni več toliko. Ob spremembi vremenskih razmer ne izključuje njihovega ponovnega pojava.

Kot je spomnila Levstikova, je leta 2004 množičen pojav velikih klobučnjakov trajal kar štiri mesece, na ta račun pa so ribičem tedaj priznali tudi odškodnino, letos pa naj bi bil pojav meduz v vsakoletnih okvirjih.

Vodja raziskovalnega programa na Morski biološki postaji Piran Alenka Malej je navedla, da je veliki klobučnjak običajen prebivalec našega morja in je dokaj pogost ob obalah Jadranskega morja. Odrasla meduza lahko doseže premer klobuka celo do 50 centimetrov, večinoma pa nekaj manj, od 30 do 40 centimetrov.

Pogosti tudi uhati klobučnjaki

“Njihovo število iz leta v leto lahko močno niha in v letošnjem letu so res dokaj številni,” priznava Malejeva. Na morski biološki postaji nimajo natančnejših podatkov o njihovi številčnosti, saj bi za to morali opravljati reden izlov najmanj enkrat mesečno. Na osnovi lastnih opazovanj in podatkov, ki jim jih posredujejo drugi, pa je letos to število primerljivo z letom 2004. Takrat je v okviru magistrske naloge študentka Čarna Miloš za obdobje med decembrom 2004 in februarjem 2005 ugotovila gostoto med 725.000 in 2.212.000 primerkov na kubični kilometer.

Poleg velikega klobučnjaka so v zimskih mesecih pogosti tudi uhati klobučnjaki, ki pa so zaradi bolj rahlega klobuka in manjšega obsega klobuka za ribiče manj moteči.

O prisotnosti obeh vrst kot tudi sicer manj pogoste kompasne meduze v severnem Jadranu so v zadnjih 150 letih večkrat poročali. Kot pa dodaja Malejeva, lahko na osnovi analize dolgoročnega pojavljanja in nekoliko bolj rednega spremljanja v zadnjih desetletjih rečemo, da so pojavi večjega števila meduz v zadnjem času pri nas pogostejši.

Več jih je tudi na Japonskem

“V globalni analizi pojavov meduz, pri kateri sem sodelovala tudi sama, smo ugotovili, da med področja, kjer so meduze pogostejše kot v preteklosti, sodijo morja okoli Japonske, deli Baltiškega morja, Severnega morja, Črnega morja in tudi Sredozemskega morja - med temi je tudi severni Jadran,” opozarja.

Zaradi načina razmnoževanja in preživetja tudi ob zelo neugodnih pogojih se populacije klobučnjakov lahko zelo povečajo. Ker se hranijo s planktonom s tem konkurirajo za hrano drugim organizmom, med temi tudi ličinkam nekaterih rib.

“Med razloge, zaradi katerih naj bi prišlo do povečanja števila meduz, sodi tudi prelov rib, kar naj bi omogočilo več razpoložljive hrane za meduze. Poleg tega se nekatere ribe in želve z meduzami hranijo in tudi zmanjšanje teh populacij bi lahko omogočilo večjo številčnost meduzam,” še ocenjuje Malejeva.

STA