Letošnji Kocjančičev nagrajenec je Marino Kranjac
Kocjančičevo nagrado za posebne dosežke pri oblikovanju, raziskovanju in ohranjanju kulturne identitete Istre ter za njeno prepoznavnost v širšem prostoru bo dobil Marino Kranjac, glasbeni strokovnjak za istrsko ljudsko glasbo, doma v koprski občini. Nagrada znaša 4000 evrov, podelili naj bi mu jo maja v Izoli.
IZOLA > Javni razpis za podelitev nagrade so v imenu štirih občin slovenske Istre objavili oktobra lani, 58-letnega Marina Kranjca pa je po preučitvi prejetih vlog soglasno izbrala petčlanska komisija, ki so jo sestavljali Ines Cergol, Roberta Vincoletto, Edelman Jurinčič, Neva Zajc in Natalija Planinc, strokovnjaki in umetniki s področja kulture in humanistike torej.
Istran z globoko ljubeznijo do istrske glasbe se že skoraj 40 let ukvarja s poustvarjanjem in raziskovanjem ljudske glasbe in plesov. Pomembno je njegovo umetniško ustvarjalno pa tudi pedagoško in raziskovalno delo. Kot glasbenik je še vedno aktiven v številnih zasedbah, ki negujejo ljudsko glasbo, Istranova, Trio Kras, Pišaći, Stu ledi, Marušić Is Trio, Vruja, Cappella Justinopolitana, Adriavox; kot vodja, član ali sodelavec je deloval v vseh skupinah ter s posamezniki in zbori v slovenski Istri, dejavnimi na področju istrske ljudske glasbe.
Je vodja istrske folk skupine Vruja, leta 2015 je, po nekajletnem študiju, ustanovil prvi ansambel za staro glasbo v naših krajih in ga poimenoval po svojem mestu Cappella Justinopolitana. Dolga leta sodeluje z etnomuzikologom Dariom Marušićem in je med ustanovnimi člani Kulturnega in etnomuzikološkega društva Folk Slovenija, ki mu predseduje od leta 2017.
Covid ga ni ustavil
Za svoje delo je dobil več nagrad na lokalnem in državnem nivoju, sodeluje z Glasbeno narodopisnim inštitutom pri SAZU v Ljubljani, Slovenskim etnografskim muzejem v Ljubljani, Pokrajinskim muzejem v Kopru in Etnografskim muzejem Istre v Pazinu. Še zlasti v zadnjem obdobju je zelo ustvarjalen. Leta 2020 je izdal znanstveno monografijo Narečje ter ljudsko glasbeno in plesno izročilo v Dekanih z okolico nekoč in danes v sodelovanju z dialektologinjo Suzano Todorović. Leta 2021 je izšla glasbena zgoščenka s skupino Vruja, lani pa še dva glasbena albuma, prvi z zasedbo Adriavox in drugi s Cappello Justinopolitano.
Pomembno je tudi njegovo čezmejno sodelovanje s skupinami, ki prav tako negujejo istrsko ljudsko glasbo. Ko sam predstavlja to glasbo, pa enakovredno predstavlja dediščino avtohtonih narodov iz Istre (Slovencev, Italijanov in Hrvatov), da bi osvetlil multikulturnost regije na objektiven in spoštljiv način. Nastopil je na več najpomembnejših državnih praznovanjih, meddržavnih srečanjih in simpozijih ter na prestavitvi Slovenije v tujini. Pojavlja se v medijih in tudi tako prispeva k popularizaciji in prisotnosti ljudske kulture v zavesti ljudi.
V okviru programa Glasbene mladine Slovenije izvaja predstavitve, predavanja in delavnice o istrski ljudski glasbi za osnovne in srednje šole, prek društva Folk Slovenija in Javnega sklada za ljubiteljsko kulturo pa plesne, vokalne in instrumentalne delavnice.
Nagrado nazadnje podelili leta 2020
Nagrado, poimenovano po istrskem pesniku in duhovniku, so nazadnje podelili leta 2020 za leto 2019 in takrat je sprožila precej polemik. Komisija se je odločila, da jo posmrtno namenijo Bertu Pribcu, nakar se je drugi nominiranec, Franjo Frančič, pritožil na delovno in socialno sodišče v Kopru ter komisiji očital kršenje razpisnih pogojev in odloka. Leta 2020 so nagrado podelili po osemletnem premoru v letih 2012-2019. Najprej, v obdobju 1993-2004, so jo podeljevali vsako leto, zatem so jo še v letih 2006 in 2007 pa spet v letih 2010, 2011 in 2020.