Logisti za pospešitev priprav, Gašperšič napoveduje še nekaj analiz
Drugi tir naj gradi Dars, saj ta lahko najema kredite, ne da bi se jih štelo v javni dolg države. To je glavna ugotovitev študije o upravičenosti gradnje drugega tira, ki so jo predstavili na GZS. Študijo je prišel poslušat tudi minister za infrastrukturo Peter Gašperšič, a je moral predvsem odgovarjati na kritike, da na ministrstvu odlašajo v nedogled in da drugega tira niti nočejo zgraditi. Mnogih ne prepriča niti vladna najnovejša zamisel o projektnem podjetju za drugi tir.
LJUBLJANA > “Najprimernejša rešitev za financiranje drugega tira je ta, ki jo že zdaj uporabljamo pri gradnji avtocest, tako da to gradi Dars, ki se lahko financira izven proračuna, tako da to ne pomeni dodatnega javnega zadolževanja,” je pojasnil eden od treh avtorjev študije, ekonomist Jože P. Damijan. Za odplačevanje kreditov, ki bi jih najel Dars za gradnjo, pa bi namenili luške koncesnine in dividende (v 40 letih bi se jih nabralo za 431 milijonov evrov), uporabnine za železnico (15 milijonov) ter bencinski cent (18 milijonov na leto), ki ga država ravno uvaja. “Tako bi od polovice do dveh tretjin tira pravzaprav odplačala Luka Koper, dva odstotka Slovenske železnice, dobro tretjino pa bi plačali z bencinskim centom,” je naštel. Po drugi strani pa bo slovensko gospodarstvo brez drugega tira v 30 letih izgubilo dve do tri milijarde evrov prihodkov, so izračunali avtorji študije.
Drugi tir je za zdaj ocenjen na 1,3 milijarde evrov. Med zamislimi za pocenitev projekta so tudi te, da bi drugi tir namenili samo za tovorni promet, saj bi tako lahko opustili gradnjo dodatnih servisnih predorov, namenjenih le za reševanje potnikov, ki občutno podražijo gradnjo.
Podjetje za drugi tir
Več pozornosti kot študija pa je dobila četrtkova vladna odločitev, da bo za gradnjo drugega tira ustanovila projektno podjetje, v katerem bo imela država manjšinski delež, lastniški vstop pa bodo ponudili zasebnim vlagateljem. V Luki Koper pri snovanju tega niso sodelovali. “Ne poznam podrobnosti, zato težko komentiram. Iz tega, kar poznamo, pa ne vem, kaj bi zasebnemu vlagatelju lahko ponudili v zameno, saj noben zasebnik ne bo vlagal denarja brez donosa,” meni predsednik uprave Drago Matić.
Na tretji pomol s helikopterjem?
Mnoge je zmotilo, da bi partnerju, ki bi gradil drugi tir, podelili koncesijo na (še nezgrajenem) tretjem pomolu v pristanišču. “Tretji pomol je po koncesijski pogodbi dolžna zgraditi Luka Koper in ga brez njenega soglasja ne more graditi nihče drug. In če bi Luka imela namen graditi tretji pomol, bi ga lahko gradila sama in tudi v okviru tega projektnega podjetja. Zato ni treba, da vabimo tuje investitorje, ki bi predstavljali konkurenco Luki Koper, samo zato, da bi država dobila 100 milijonov za drugi tir,” je skeptična predsednica nadzornega sveta Luke Koper Alenka Žnidaršič Kranjc. “Tretji pomol niti nima dostopa mimo območja, ki ga danes zaseda Luka Koper. Kdorkoli drug bi ga gradil, bi ga lahko samo s helikopterjem,” je še dodala. Minister Peter Gašperšič ne izključuje, da bi Luka postala partner v podjetju za drugi tir.
Strategija Luke Koper do leta 2030 sicer ne predvideva tretjega pomola. Tudi analize so že pred nekaj leti pokazale, da je tretji pomol, kot ga zdaj dovoljuje državni prostorski načrt, premajhen, da bi bil ekonomsko upravičen.
Na takšnem pomolu bi bilo mogoče pretovoriti največ 500.000 TEU kontejnerjev na leto, kar pomeni približno 40 milijonov evrov prometa, s čimer pa ni mogoče financirati drugega tira. Zato to ne more biti zanimivo za tuje investitorje. To s tretjim pomolom je samo izguba časa, smo slišali.
KATJA GLEŠČIČ