Luka Juri bi tožil ustavne sodnike zaradi Ankarana

KOPER > V deklaraciji so med drugim zapisali, da je Ustavno sodišče z odločbo iz junija 2011, s katero je ustanovilo občino Ankaran, poseglo v ustavno določeno zakonodajno pristojnost DZ.

Samo državni zbor sprejema zakone

Poleg Jožefa Kavtičnika so deklaracijo podpisali še nekateri drugi poslanci iz vrst PS (Lejla Hercegovac, Tina Komel, Stanko Stepišnik ...) in DeSUS (Franc Jurša, Marjana Kotnik Poropat, Marija Plevčak ...), pa tudi nepovezana poslanca Ivan Vogrin in Borut Ambrožič, poslanka DL Kristina Valenčič ter poslanec italijanske narodne skupnosti Roberto Battelli.

“Samo državni zbor ima pravico in dolžnost sprejemati zakone in zato je samo državni zbor pooblaščen z zakonom ustanoviti občino,” ocenjujejo podpisniki. Posledično je volitve moč razpisati samo v občinah, ki jih opredeljuje zadnji aktualni zakon pred odločbo ustavnega sodišča, so še zapisali v deklaraciji.

Kot dodaten argument navajajo še, da bi z ustanovitvijo občine Ankaran trpela koprska občina, pa tudi vse gospodarstvo Slovenije, saj da se pri sprejemanju prostorskih odločitev kaže nezdružljivost interesov dveh lokalnih skupnosti na istem nedeljivem prostoru koprskega pristanišča.

Posledice za politični sistem države

K predlogu besedila so dodali še pravna mnenja pravnikov Janeza Čebulja, Mira Cerarja, Franca Grada, pa tudi strokovnjaka za lokalno samoupravo Janeza Šmidovnika. Čebulj, denimo, ocenjuje, da je ustanovitev občine Ankaran z ustavno odločbo ustavno sporna.

Po Šmidovnikovih besedah pa je ustavno sodišče z ustanovitvijo občine Ankaran nastopilo, kot da sploh ni opazilo, da je s to odločitvijo že na območju zakonodajne oblasti in da je s tem grobo kršilo ustavno načelo o delitvi oblasti s posledicami za politični sistem države. “Odgovornost državnega zbora za razrešitev tega vprašanja je torej velika, ker je njegova pomembnost neprimerno večja kot pa pomembnost naselja Ankaran,” je v mnenju zapisal Šmidovnik.

Koprska opozicija proti vetru

Večina koprskih občinskih svetnikov - z izjemo opozicijskih Viktorja Markežiča, Olge Franca, Patrika Peroše, Vide Gračnar in Franca Jurija - je podprla deklaracijo. “Občinski svet meni, da državni zbor ne sme dopustiti, da namesto njega nek drug državni organ odloča o zadevah, ki po ustavi sodijo v njegovo pristojnost,” so zapisali v obrazložitev sklepa.

Z dokumentom se strinjajo tudi v Samoupravni skupnosti italijanske narodnosti Koper. Opozarjajo, da so že ves čas proti delitvi občine, saj da je to v nasprotju z njihovimi pravicami. Pod vprašaj med drugim postavljajo dejstvo, da v bodoči občini Ankaran ni šole in vrtca z italijanskim učnim jezikom.

Nasprotno pa v Oljki - stranki Slovenske Istre menijo, da je deklaracija “zadnje dejanje tistih, ki ne priznavajo demokracije v Ankaranu.” V ankaranskem odboru Oljke so presenečeni nad ravnanjem poslancev, ki so deklaracijo podpisali zgolj nekaj mesecev pred rednimi lokalnimi volitvami in v času, ko je parlament razpuščen.

Opozarjajo, da so poslanci voljo ljudi v primeru Ankarana že poteptali, ko so poskusili izničiti referendumski izid. “Krivico je na srečo popravilo Ustavno sodišče, ki je kot najvišji organ sodne oblasti za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v državi z odločbo preprečilo zlorabo političnih instrumentov poslancev in ustanovilo občino Ankaran,” še navajajo v Oljki.

Ustavni sodniki povzročili trajno škodo?

Podobno mnenje deli Franco Juri (Zares), ki je spomnil, kako krivično so pred leti glasovali poslanci, ko so se v primeru ustanovitve občine Mirna na Dolenjskem odločili podpreti njihov odhod na svoje, ko pa je bilo treba isto storiti za ankaransko občino, so spremenili mnenje. “Prav ta diskriminatornost je sprožila reakcijo Ustavnega sodišča,” je prepričan.

Njegov nečak Luka Juri (SD) je svetniške kolege opozoril, da je državni zbor kar petkrat nasprotoval ustanovitvi občine Ankaran, kar da je dovolj pomenljivo. “Menim, da je 119. člen ustave pomanjkljiv, ker ne dopušča možnosti tožbe ustavnih sodnikov, ki so v tem primeru tako očitno kršili ustavo in tako povzročili trajno škodo tukajšnjemu območju,” trdi Juri. Tudi zato je prepričan, da je deklaracija smiselna in nujna.

NATAŠA HLAJ