Luka Koper bi problematiko IPS reševala z različnimi oblikami zaposlovanja
Večino dela v pristanišču bi opravili z lastnimi zaposlenimi, manjši del z delavci prek agencij, četrtino pa prek zunanjih pogodbenih podjetij. To so trije stebri strategije izvajalcev pristaniških storitev, ki jo je pripravila uprava Luke Koper. V podjetju se tako ne bodo povsem poslovili od zunanjih izvajalcev, a predsednik uprave Dimitrij Zadel poudarja: “To ne bodo dosedanji IPS, ampak zakoniti outsourcing na avtomobilskem terminalu.”
KOPER > Dimitrij Zadel je danes nadzornemu svetu predstavil predlog strategije, ki pa jo bo zdaj dal še v preverjanje inšpektoratu za delo, SDH in drugim deležnikom. Med drugim se mora sestati tudi s predstavniki 33 podjetij IPS, ki jih v novem modelu, kot kaže, ne bo.
“Nov model predvideva, da bo družba zagotavljala storitve iz osnovne dejavnosti pretežno z lastnimi zaposlenimi. V manjšem delu bo koristila kadrovske agencije, saj je tehnično nemogoče izpeljati toliko zaposlitev naenkrat ter jih uvesti v delo. Četrtino storitev pa bi zaupali zunanjim pogodbenim podjetjem, podobno kot v drugih pristaniščih,” je povedal Zadel. V Luki pojasnjujejo, da je ključna razlika med novim in starim modelom IPS v tem, da bodo po novem zunanja podjetja izvajala celovite storitve, kar je po njihovi oceni ključna pomanjkljivost dosedanjega modela, ki velja že 25 let. Takšen outsourcing celotne in zaključene storitve je mogoče izpeljati na avtomobilskem terminalu ter pri polnjenju in praznjenju kontejnerjev.
V Luki danes o tem, koliko delavcev IPS bodo zaposlili in kdaj, niso govorili. Akcijski plan o tem bodo predvidoma pripravili do konca aprila. Po prvih izjavah kaže, da bodo sedanje razmerje, ko je v operativi približno polovica luških delavcev in polovica delavcev IPS, zmanjšali, tako da bo tri četrtine luških delavcev in četrtina zunanjih. “Model je zakonit in poslovno vzdržen,” pravi Zadel.
Koliko bo nov model vplival na poslovne rezultate, v Luki še niso povedali, Zadel je potrdil le, da gre za “nekaj milijonov dodatnih stroškov”. Številke bodo predstavili v rebalansu plana za leto 2018, ki ga bodo sprejemali predvidoma v juniju.
Jovičić: smo za rešitev po korakih
V sindikatu žerjavistov in v svetu delavcev so kot posvetovalno telo dali pogojno soglasje nastajajoči strategiji. “Agencijskega dela in dela prek zunanjih podjetij sindikat ne bo nikoli podprl. Ta načrt razumemo kot prvi korak; šele ko se bo akcijski načrt začel izvajati, bo jasno, koliko delavcev dejansko potrebujejo in koliko jih lahko zaposlijo neposredno, tako da bo bo preostali del - agencijsko in izvajalsko delo - minimalen ali v celoti odpravljen. Vedno zagovarjamo, da se problem IPS rešuje po korakih. Sistema, ki je 25 let škodoval ugledu Luke in delavcem pri IPS, se ne da odpraviti čez noč,” pravi predstavnik sindikata žerjavistov in nadzornik Luke Mladen Jovičić. “S postopnim reševanjem lahko zagotovimo, da se čim več delavcev zadrži in skozi sistematizacijo uredi pogoje, da dobijo zaposlitev v Luki. Z reševanjem čez noč lahko ostanejo na cesti skoraj vsi delavci pri IPS,” opozarja. Poudariti namreč velja, da neposrednega prezaposlovanja delavcev IPS na Luko Koper ne more biti, saj je treba za vsako delovno mesto objaviti javni razpis, na katerega se lahko prijavi vsak.
Majcen: nevarnost razbitja enovite Luke
V sindikatu KS 90 se s predlaganim tristebrnim modelom ne strinjajo. “Zavračamo predvsem outsourcing in imamo hude pomisleke tudi na agencijsko delo, če to ne bo le krajši prehodni način za prevzem delavcev na Luko. Pri outsourcingu vidimo nevarnost za razbitje enovite Luke. Hočemo model, ki bo odpravil IPS, ne le zgolj preoblekel srajco in nadaljeval na star način s tveganji koruptivnosti,” pravi Peter Majcen iz sindikata KS 90.