Luki ni uspelo izterjati nekdanjih nadzornikov
Luki Koper niti v ponovljenem odškodninskem postopku ni uspelo iztožiti 19-milijonske odškodnine od osmih nekdanjih nadzornikov, ki so upravi Roberta Časarja leta 2008 dali soglasje za nakup deleža v slovaški družbi TTI. Luko je znova zavrnilo tudi višje sodišče. Luka Koper je v desetih letih pravdanja imela s to tožbo že 1,4 milijona evrov stroškov (skupaj z obrestmi).
KOPER > Sodišči na prvi in na drugi stopnji sta sicer v sodbi zapisali, da je osmerica toženih nadzornikov ravnala neskrbno, ko je potrjevala posel, vendar pa Luki ni uspelo dokazati, da ji je s tem sploh nastala kakšna škoda.
Luka je pod vodstvom Roberta Časarja desetodstotni delež v družbi TTI kupila za 25,8 milijona evrov, po razrešitvi Časarjeve ekipe pa je izredna revizija ta posel uvrstila med sporne, češ da so za delež odšteli veliko preveč. Uprava Luke pod vodstvom Gregorja Veselka je na tej podlagi vložila odškodninsko tožbo proti nekdanji upravi in nadzornikom. Sodišče je tožbo razdelilo na dva dela, pravnomočno končan je odškodninski zahtevek proti članom nadzornega sveta Marjanu Bezjaku, Orjanu Banu, Borisu Bradaču, Olgi Franca, Metodu Mezku, Nebojši Topiću, Marku Valentinčiču in Bojanu Zadelu. Luki s tožbo ni uspelo niti v ponovljenem postopku.
Rezultat desetletnega pravdanja je, da niti sodni izvedenci v ponovljenem postopku na koprskem sodišču niso prišli do ocene, koliko je bil leta 2008 v resnici vreden desetodstotni delež v slovaški družbi TTI in koliko naj bi znašali sinergijski učinki, ki naj bi bili vključeni v plačanih 25 milijonih evrov, a niso bili nikoli uresničeni. Le tako bi namreč lahko dokazali oškodovanje.
V Luki zdaj odločitve višjega sodišča ne komentirajo, pričakovati pa je, da se bodo obrnili na vrhovno sodišče. Po njihovih trditvah na sodišču je bilo že pred sklenitvijo posla jasno, da z zgolj deset odstotnim deležem ne moreš ustvarjati sinergij.
“Neutemeljena in politično motivirana tožba”
“Upam, da bo Luka zdaj vendarle končala to gonjo proti nadzornikom, ki je bila politično motivirana,” se nadeja Olga Franca.
Nekdanja nadzornica, ki je bila leta 2009 med pobudniki krivdne razrešitve uprave Roberta Časarja zaradi sumljivih poslov, a se je kasneje vseeno znašla med toženimi, še enkrat poudarja, da je ravnala nadvse skrbno. “Uporabila sem prav vse vzvode, ki sem jih takrat imela. Od uprave sem zahtevala dodatna pojasnila o podatkih iz cenitve, ki jo je naredila mednarodna in ugledna družba Deloitte,” je spomnila.
“Zelo smo zadovoljni, da je zadeva končno pravnomočna. Nismo pa pričakovali, da bo trajalo toliko časa, saj Luka ni imela dokazov za tako visoko domnevno škodo, ki jo je hotela iztožiti. Na koncu sem imel že občutek, da gre za sodniško samovoljo, da se Luki v postopku dovoli preveč. Na koncu lahko rečem, da je sodišče mlelo počasi, a temeljito,” poudarja odvetnik Daniel Planinšec, ki zastopa Marjana Bezjaka. V skoraj desetih letih pravdanja pa je imela Luka Koper že za 1,4 milijona evrov stroškov, ocenjuje Planinšec in se sprašuje, ali je vztrajanje podjetja pri takšnih tožbah gospodarno ravnanje.