“Luka naj hrupne ro-ro ladje umakne iz prvega bazena”
“Ventilatorji nekaterih avtomobilskih ladij so tako glasni, da ne moremo spati. Ne da se opisati, kako moteče je to šumenje,” je težave prebivalcev koprskega mestnega jedra opisal Silvo Pahor. “Luka naj priveze za ro-ro ladje čimprej umakne v tretji bazen,” je pozvala tudi Koprčanka Jana Klenar. Prav o tem, kako omiliti hrup iz pristanišča, so se pogovarjali na srečanju, ki ga je danes v Škocjanskem zatoku pripravila Luka Koper.
KOPER > Za bližnje prebivalce so najbolj moteče nekatere ro-ro ladje, ki izstopajo z glasnimi ventilatorji. Zgodi se, da so v neposredni bližini mestnega jedra privezane tudi po tri tovrstne ladje sočasno; tudi zato, ker nekateri ladjarji odklanjajo privezovanje na izpostavljenem tretjem bazenu vse od lanske nesreče, ko je tam tramontana odtrgala vrvi ro-ro ladje in je porušila dvigalo.
Predsednik uprave Luke Dimitrij Zadel pravi, da se zdaj skušajo z nekaterimi ladjarji dogovoriti, da bi se že letos vrnili v tretji bazen. Ladjarja Mitsui O.S.K. Lines, ki ima izstopajoče hrupno ro-ro ladjo, pa bodo na bližnjem obisku na Japonskem zaprosili, če jo lahko zamenja. Več olajšanja lahko prebivalci pričakujejo šele konec prihodnjega leta, ko bo Luka v tretjem bazenu zgradila varnejše priveze za ro-ro ladje. Naložbo je zavlekla birokracija; pred nedavnim so končno dobili vsa soglasja, da lahko izpeljejo javno naročilo. “Zavedamo se naše odgovornosti, se ne skrivamo, ljudi pa prosimo še za malo razumevanja,” je dejal Zadel.
Luka letos z nizom 38 ukrepov proti hrupu
Cilj Mestne občine Koper je, da se avtomobilske ladje umaknejo z mestne strani pristanišča v tretji bazen. “Že v letu 2003 sta se Bruno Korelič in župan dogovorila, da bo Luka to območje postopno vrnila občini za mestnotvorne dejavnosti; da bomo objekt blagovnih rezerv namenili za knjižnico, univerzo ali luški muzej. A to še do danes ni uresničeno,” je spomnila direktorica občinske uprave Sabina Mozetič. Na občini med drugim predlagajo še oblikovanje skupnega okoljskega sklada z Luko Koper, iz katerega bi občanom financirali obnove fasad in vgradnjo protihrupnih oken. V Luki so lani občini predlagali tudi gradnjo protihrupne ograje med mestom in pristaniščem, a takrat občina postavljanju novih zidov ni bila naklonjena, po besedah Sabine Mozetič pa so se zdaj pripravljeni pogovarjati tudi o tem.
V Luki Koper sicer poudarjajo, da problematiko hrupa aktivno rešujejo že več kot desetletje, letos izvajajo 38 ukrepov proti hrupu: od kompleksnih, kot je nakup dvigal na električni pogon, do preprostejših, kot je oblaganje prikolic z gumo, zamenjava meteornih jaškov, ozelenitev in omejitev hitrosti vozil, našteva vodja službe varovanja zdravja zaposlenih in ekologije v Luki Boštjan Pavlič.
Hrupnih ladij ni mogoče kaznovati
Najbolj pereč zalogaj pa je hrup ladij. “Zakonodaje, ki bi omejevala hrup ladij, na mednarodni ravni ni, zato pomorski inšpektor nima vzvodov, da bi lahko ukrepal,” je povedal direktor uprave za pomorstvo Jadran Klinec. Spomnil je na nedavni primer kontejnerske ladje Katrina ladjarja MSC, ki je z neobičajno močnim nizkofrekvenčnim brnenjem motila bližnje in daljne stanovalce.
Luka Koper sama na ladjarje glede hrupa niti ne more vplivati, saj za to nima pristojnosti. Povezuje pa se s pristanišči, kot je Rotterdam, ki ima povsem enake težave zaradi hrupa, da bi Mednarodno pomorsko organizacijo (IMO) skupaj spodbudili k pripravi protihrupnih predpisov za ladjarje.
“Pet elektrarn na Soči samo za Luko”
Rešitev za omilitev hrupa bi bila elektrifikacija pristanišč. Evropska direktiva iz leta 2014 veleva, da morajo pristanišča do konca leta 2025 na vse pomole pripeljati električno energijo, da bi se ladje v pristanišču priključile na elektriko s kopnega in bi lahko izključile svoje pomožne motorje, ki povzročajo hrup in druge emisije. A tega, kot vse kaže, ne bo mogoče tako kmalu uresničiti ne pri nas ne v drugih pristaniščih. “Luka bi za napajanje ladij in dvigal potrebovala več kot 100 megavatov moči. To denimo pomeni, da bi pet elektrarn na Soči delalo elektriko samo za Luko Koper,” je ponazoril Pavlič. Temeljni pogoj za vse je nov 110-kilovoltni daljnovod do Istre. Na drugi strani pa niti ladjarji svojih ladij še niso nadgradili, da bi imele tak priklop, v Luki do sedaj niso sprejeli še niti ene takšne ladje. “Luko bi 63 milijonov evrov stala naložba v elektrifikacijo, za katero med ladjarji danes ni povpraševanja,” je sklenil Pavlič.
Med inovativnimi zamislimi za reševanje najbolj motečega nizkofrekvenčnega hrupa ladij v koprskem mestnem jedru pa je včeraj izstopal predlog Jurija Prezlja s strojne fakultete. “Gre za tako imenovano aktivno dušenje hrupa. Hrup izničiš z ustvarjanjem protihrupa s postavitvijo velikih zvočnikov.”
