Luka Koper zadovoljna s sprejemom DPN
Vlada je na današnji seji sprejela uredbo o državnem prostorskem načrtu (DPN) za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru. V Luki Koper so zelo zadovoljni, saj ta med drugim omogoča povečanje obsega pristanišča in povečanje pretovornih zmogljivosti.
KOPER> Koprsko pristanišče presega pomen Kopra, Obalno-Kraške regije in Slovenije, saj je v dokumentih Evropske unije omenjeno kot ena od vstopnih točk petega panevropskega koridorja z navezavo na morski prometni koridor. Obenem predstavlja največje intermodalno vozlišče v Sloveniji, saj povezuje morski prometni koridor s petim panevropskim koridorjem, so v sporočilu za javnost po današnji seji vlade zapisali v vladnem uradu za komuniciranje (Ukom).
Z uredbo o državnem prostorskem načrtu so načrtovane prostorske ureditve na širšem območju koprskega pristanišča, določeni so pogoji glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, pogoji glede križanj oziroma prestavitev gospodarske javne infrastrukture ter grajenega javnega dobra in priključevanja prostorskih ureditev nanje, navajajo v Ukomu. Z DPN so določena tudi ureditvena območja mejnega prehoda Luka Koper, merila in pogoji za parcelacijo, pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, upravljanja voda, varovanja zdravja ljudi, obrambe države ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, drugi pogoji in zahteve izvajanja državnega prostorskega načrta ter dopustna odstopanja.
V Luki Koper so zadovoljni
Zadovoljni nad sprejemom DPN so tudi v Luki Koper, kjer opozarjajo, da gre za “temeljni prostorski dokument, ki bo omogočil razvoj koprskega pristanišča in okrepil njegovo konkurenčnost”, pri čemer so za pripravo strokovnih podlag od začetka postopka sprejemanja DPN leta 2006 porabili približno tri milijone evrov.
DPN med drugim omogoča povečanje obsega pristanišča s sedanjih 280 na 404 hektarjev in povečanje pretovornih zmogljivosti na približno 35 milijonov ton pretovora letno, so v Luki navedli v sporočilu za javnost.
Ob tem napovedujejo, da bodo pri načrtovanju infrastrukturnih investicij dali prednost "tistim tovorom, ki so dobičkonosni in prijazni okolju". Kot navajajo v Luki, je DPN "plod širokega kompromisa med potrebami pristanišča, zahtevami zakonodaje in željami lokalne skupnosti".
DPN je osnova za nadaljnji razvoj
Predsednik uprave družbe Gregor Veselko je za STA medtem sprejem DPN označil za "odlično novico", saj bo prostorski načrt "osnova za razvoj pristanišča za naslednjih 30 do 40 let". "To praktično pomeni, da se lahko sedaj z našimi poslovnimi partnerji - tistimi obstoječimi in pa tudi potencialnimi - pogovarjamo, kako bomo poskušali našo strategijo vzporedno peljati z njihovimi strategijami," je povedal.
Ob tem Veselko opozarja, da bo za maksimizacijo tistega, kar DPN uvaja, potreben tudi razvoj železniške infrastrukture: "Tretji pomol in rast kontejnerskega pa tudi drugega prometa bo močno odvisna od razvoja in sposobnosti železniške infrastrukture v zaledju. To gre nekako z roko v roki."
Država bo morala prisluhniti tudi Ankarančanom
Sprejetje DPN ni nujno zadnje poglavje v postopku širitve koprskega pristanišča. V ponedeljek je ustavno sodišče namreč določilo ustanovitev občine Ankaran, na ozemlju katere leži dobršen del pristanišča v sedanjem obsegu in še večji del načrtovanega razširjenega pristanišča.
Vodja pobude za ustanovitev občine Ankaran Gregor Strmčnik pa je po odločitvi ustavnega sodišča med drugim napovedal, da bo država morala pri sprejemanju DPN prisluhniti tudi njihovim pripombam.
Zadovoljen tudi Popovič
Nad današnjo odločitvijo vlade je "zelo vesel in zadovoljen" tudi koprski župan Boris Popovič, so za STA povedali iz županovega kabineta. Ob tem pa Popovič dodaja, da bo DPN trajal "točno toliko, kot bo trajala obstoječa vlada".
STA
