Malo površin, a veliko branja in druženja
Izolska mestna knjižnica ima še vedno na razpolago 677 kvadratnih metrov površin, čeprav bi ji po normativih morala imeti kar 1585 kvadratnih metrov. Sprva začasna rešitev, selitev iz objekta kulturnega doma v vrtčevsko stavbo, se zdi trajna, čeprav tudi vrtec potrebuje več prostora, kajti občina v tem mandatu stavi na nov kulturni dom. V knjižnici pa širijo krog dejavnosti in se v prihodnjih petih letih nadejajo dveh novih zaposlitev.
IZOLA > Izolska knjižnica, ki bi po normativih morala imeti 15 zaposlenih, jih ima 13, od tega so trije zaposleni projektno (namesto občine jim denar za plače zagotavljajo različna ministrstva). Direktorica Marina Hrs pojasnjuje, da delajo na projektu organiziranega samostojnega učenja za odrasle. V Sloveniji ga izvajajo v 33 središčih za samostojno učenje, vendar le v dveh od skupaj 58 slovenskih splošnih knjižnicah, izolski in ljubljanski. Zgolj ti dve knjižnici omogočata tudi borzo znanja, preostalih devet borz je umeščenih v ljudske univerze in izobraževalne zavode. V izolski knjižnici več kot dve desetletji izvajajo tudi študijske krožke.
Občina stavi na nov kulturni dom, ki ga namerava zgraditi do leta 2018, če ga bo lahko umestila na občinsko zemljišče in delno financirala iz kupnine od prodaje objekta zdajšnjega kulturnega doma. Kot pojasnjujejo v kabinetu župana Igorja Kolenca, si predstavljajo, kakšen kulturni hram potrebuje Izola, vendar morajo zamisel pred začetkom projekta preučiti skupaj s kulturnimi delavci.
Čeprav so lani julija začeli uvajati e-knjige in so jih v enem letu izposodili 200, tudi v obdobju digitalizacije potrebujejo prostor. Knjižnice vse bolj izvajajo dejavnosti, ki so namenjene druženju in medgeneracijskemu povezovanju. “Starejši so ciljna populacija, s katero bomo imeli veliko dela. Naše poslanstvo je višanje izobrazbene strukture, skoraj polovica Izolanov ima srednješolsko izobrazbo, nenazadnje ohranjamo jezik,” pojasnjuje direktorica.
Elektronske knjige v Sloveniji še ne izpodrivajo klasičnih. Temu botruje visoka stopnja obdavčitve e-knjig, ki je skoraj trikrat višja kot pri običajnih knjigah. V ZDA, kjer je izposoja e-knjig že dosegla 40 odstotkov, pa zdaj spet upada. Elektronskih knjig ne moreš niti posoditi niti podariti, razloge navaja Marina Hrs.
Izolska knjižnica sodeluje tudi v projektu Primorci beremo, ki povezuje osem primorskih knjižnic in eno čezmejno. Prek projekta Biblos in članstva na daljavo si v Izoli prizadevajo, da bi bile e-knjige dostopne Slovencem po svetu. Z istrskimi knjižnicami pa jih čim več skušajo zagotoviti v italijanskem jeziku. Prizadevajo si torej za dostop do italijanskih portalov e-knjig pa tudi za digitalno različico dokumentov lokalnega pomena. Del zbirke 1100 starih razglednic že ponujajo na ogled na spletnem portalu Kamra.si, v bližnji prihodnosti načrtujejo spletno postavitev fotografij 1500 starih igrač zbirateljev zakoncev Janežič iz Kopra.
Kljub temu, da je knjižnica v stavbi vrtca omejena s prostorom, direktorica poudarja, da so z lokacijo zadovoljni: “Naše sobivanje z vrtcem je zelo dobro. Praksa potrjuje, kar stroka utemeljuje, namreč, da so za knjižnico izredno pomembni bližina naselij, šol in vrtcev, pa tudi dostopnost za prebivalce.”
MIRJANA CERIN