Manj ovir za gradbene odpadke kot za komunalne
V Istri je več prostora za odlaganje gradbenih odpadkov kot za odlaganje komunalnih. Komunalno odlagališče je odprto samo v Izoli, pa še tega utegnejo čez pol leta zapreti, medtem ko sta poslej na voljo kar dve odlagališči za gradbene odpadke: eno na Srminu, drugo na Baredih nad Izolo, in to prav ob omenjenem komunalnem odlagališču.
ISTRA > Da je ironija še večja, je gradbenih odpadkov v zadnjem času vse manj. Zaradi gospodarske krize, ki ne pojenja, se ruši in gradi veliko manj kot nekoč. To potrjuje Emil Grižon, lastnik podjetja Finali Trading, ki upravlja zbirni center gradbenih odpadkov na Srminu že od leta 1999, ko ponekod v Sloveniji še niti slišali niso za tovrstna odlagališča.
Agencija RS za okolje (Arso) je Komunali Izola izdala okoljevarstveno dovoljenje za obdelavo gradbenih odpadkov, ne pa tudi za odlaganje komunalnih odpadkov, čeprav se gradbeno odlagališče nahaja na širšem območju komunalnega. Javnemu podjetju ni uspelo zagotoviti zadostnih finančnih jamstev za kasnejšo sanacijo in zaprtje komunalnega odlagališča (v Ljubljani so to ovrednotili na kar 2,4 milijona evrov). Očitno imajo visoka finančna jamstva večjo težo od okoljevarstvenih vidikov, s katerimi Komunala nima težav.
Grižon stavi poslej na trgovino
Grižon pravi, da ga konkurenca v Izoli ne moti. Morda tudi zato ne, ker odpadke v sosednji občini melje podjetje Finali Obala, ki ga ima njegov sin Aleš Grižon. Kljub temu opozarja, da bi morali po črki odloka, ki so ga pred leti sprejele tri istrske občine, vsi gradbeni odpadki končati na Srminu. Precej bolj pa mu gre v nos, da je moral odlagališče pred približno enim letom - zaradi spora s koprsko občino glede parcel - zmanjšati za polovico, na 6000 kvadratnih metrov.
Za predelavo “mešanih” gradbenih odpadkov na Srminu zaračunajo deset evrov za kubični meter ali tono, navaja. Tam dela pet od dvanajstih zaposlenih v Finali Tradingu; preostalih sedem je od začetka meseca v novi trgovini z gradbenim materialom in nekakšni železnini v lucijski obrtni coni. Nove dejavnosti se je Grižon menda lotil prav zaradi upadanja zanimanja za predelavo gradbenih odpadkov.
V Izoli bi odlagali, predelava jih manj zanima
Izolski center za predelavo gradbenih odpadkov se nahaja na občinski deponiji. Ta obsega 4,2 hektara, pri čemer levji delež zaseda komunalno odlagališče. Slednjega naj bi konec januarja zaprli, zato so Arso zaprosili za okoljevarstveno dovoljenje za odlaganje in predelavo gradbenih odpadkov in ga maja dobili. V zbirnem centru imajo šest delavcev. Goran Trebec, pri izolski Komunali vodja sektorja Operativa, pravi, da jih Istrani vse pogosteje kličejo za odlaganje gradbenih odpadkov, manj pa povprašujejo po zmletem oziroma recikliranem materialu. Tono “čistih” gradbenih odpadkov prevzamejo za 6,15 evra, za neprečiščeno pa je treba odšteti do 17 evrov. Odpadke zmeljejo na frakcije, primerne za nasutja, nasipe in drugo enostavno uporabo. Ko bodo v kratkem dobili certifikat kakovosti za recikliran material, bodo njihove zmlete frakcije primerne tudi za izdelavo betona za spodnji ustroj cestišč in drugo zahtevnejšo uporabo.
MIRJANA CERIN