Marina odpisana, stolpa v zraku
Mestna občina Koper od Istrabenza oziroma Nove kreditne banke Maribor zahteva dober milijon evrov bančne garancije za nikoli zgrajeno marino ob Semedelski cesti v Kopru, ki sta jo koprski župan Boris Popovič in Igor Bavčar napovedovala aprila 2007. Spor se je preselil celo na koprsko sodišče, kjer naj bi o njem odločali prav danes.
KOPER > Podjetje Istrabenz marina invest, ki je bilo ustanovljeno samo za potrebe nove koprske marine, je danes v stečaju. Marine ni nikjer, koprska občina pa občinski denar namenja za futuristične projekte stometrskih stolpnic sredi zaliva, ki tako kot marina najbrž nikoli ne bodo realizirani. Na koprski občini molčijo, kaj se s temi projekti dogaja. Investitorjev prav tako ni.
Opevane marine ni nikjer
“Glede na to, da je koncesionar bodoče marine v Žusterni družba Istrabenz, sem prepričan, da bo nova marina zgrajena v najkrajšem možnem času. Nedvomno je današnji podpis velik korak za Koper, ki postaja tudi na področju navtičnega turizma nova turistična destinacija,” je ob podpisu koncesijske pogodbe aprila 2007 napovedoval Boris Popovič. Igor Bavčar pa je zatrjeval, da bo nova koprska marina pomenila korak naprej od klasičnega navtičnega turizma. Na koncu iz tega ni bilo nič, saj je Istrabenz zašel v finančne težave in ambiciozni načrti glede marine, ki je predvidevala 681 tržnih in 160 komunalnih privezov, so zamrli. Koprska občina je z Istrabenzom prekinila koncesijsko pogodbo, novega razpisa pa ni objavila, saj je očitno opustila idejo o novi turistični marini, pa čeprav je zanjo sprejela poseben prostorski akt.
Dubajski stolp in Capovista
Koprska občina je nato v javnost posredovala še dve novi ideji, ki bi jih uresničila na morju sredi zaliva med Koprom in Žusterno, vendar investitorjev ni od nikoder. Španski arhitekti iz CMD Ingenieros so tako naredili projekte za različne predele Kopra, na posebno željo koprskega župana pa so sredi zaliva predvideli tudi stolpnico po vzoru tistih iz Dubaja. Na valobranu pred Žusterno bi tako zgradili od 140 do 160 metrov visoko stolpnico spiralaste oblike. V eno spiralo bi umestili hotel in kongresni center, v drugo pa pisarne in luksuzna stanovanja. V zadnjem nadstropju nebotičnika bi bila restavracija in bar, na strehi pa manjši helioport. Med “spiralo” in Koprom bi uvedli redno pomorsko linijo. “Zelo smo presenečeni in navdušeni nad tem, kar smo videli,” je bil nad idejami Špancev ob predstavitvi navdušen Popovič. “Zasnove objektov so zelo sodobnih oblik, zanimivega dizajna in prilagojene prostorskim danostim v našem mestu,” je bil prepričan. Direktorica občinske uprave Sabina Mozetič pa je ugotavljala, da so španski arhitekti res prepoznali dušo Kopra. Koliko je občina plačala za omenjene projekte, na občini nikoli niso razkrili in so le pavšalno odgovarjali, da znesek ni bil visok.
Za provokacijo plačali 46.000 evrov
Za projekt Capovista, ki ga je pripravilo koprsko podjetje Agensdesign, je koprska občina plačala 46.000 evrov. Projekt Capovista na umetnem otoku pred Koprom predvideva 150-metrski stolp. Šlo naj bi za poslovno-nakupovalno-rekreacijski center s parkiriščem za 3000 avtomobilov. “Do konca življenja bi vas pljuvali, če bi to zgradili, ” je arhitekt in urbanist Darko Likar ob predstavitvi projekta prerokoval Vidu Brataševcu iz podjetja Agensdesign. Ta pa se je branil, da gre za provokacijo, s katero želijo spodbuditi razmišljanje o konceptu Kopra in o njegovi promociji.
Za oba stolpa sredi zaliva bi bilo treba sprejeti in oblikovati prostorske dokumente, ki pa najbrž nikoli ne bi dobili vseh soglasij pristojnih ministrstev in drugih služb.
TATJANA TANACKOVIČ
