Martin Krpan, ki ga bomo lepili na pisma

PIRAN >Marin Krpan je v floto Splošne plovbe prišla leta 1953, takrat še z imenom Sirob, leto kasneje je postala Martin Krpan. S komaj 46 metri dolžine in sedmimi metri širine je bila zgolj ladjica v primerjavi z današnjimi ladjami. “A bila je prva in zato velika ladja. Orala je ledino, če nje ne bi bilo, tudi vseh naslednjih ne bi bilo,” je komu, ki bi Martina Krpana utegnil podcenjevati, zaprla usta Duška Žitko, kustosinja razstave o tej ladji, ki so jo ob predstavitvi nove znamke pripravil v Pomorskem muzeju.

“Prav je, da je Martin Krpan prva na znamkah, in to ravno v 60. letu delovanja Splošne plovbe. Nanjo se je takrat prvič vkrcala slovenska posadka na čelu s kapitanom Baldomirjem Podgornikom . To se je zgodilo 1. aprila 1954 in v spomin na ta dan so v podjetju nekaj časa praznovali celo dan podjetja,” je poudaril Peter Ivanež iz Splošne plovbe. Plula je v Sredozemlju in v Rdečem morju, leta 1965 pa so jo prodali.

Zamisel o seriji znamk Slovenske ladje se je rodila v piranskem filatelističnem društvu Mitji Lamutu in Mitji Jančarju. Takoj so jo posvojili na Pošti Slovenije in v Pomorskem muzeju v Piranu. Oblikovalci so uporabili fotografijo ladje, ki jo hrani muzej, natisnili pa so jo v Latviji, je povedal direktor koprske enote Pošte Valter Furlanič. In katere ladje še bomo lahko lepili na pisma? “Prihodnje leto bo Rog, ki je bila prva čezoceanska ladja Splošne plovbe. Potem pride ladja Piran. Katere bodo sledile, pa še ne vemo; to bo težka odločitev,” pravi Duška Žitko.

Zanimivo pa je, da en slovenski Martin Krpan še vedno pluje: to je plavajoči sesalni bager, ki pred koprskim pristaniščem zdaj pomaga poglabljati morsko dno. KATJA GLEŠČIČ