Marušič začel svoj rektorski blues za Alaha
Dragan Marušič bo imel na primorski univerzi štiri leta časa za izpolnitev pogojev, da na njej polno zaživita “resnična in relevantna znanost in umetnost, z vmesnim prostorom interakcije med njima vred.” To je namreč osnovno poslanstvo vsake univerze, pravi novi rektor.
KOPER>Dragan Marušič meni, da se mora na univerzi “tisto, kar že vemo”, prepletati s “tistim, česar še ne vemo.” Da bi se to zgodilo, je treba odpreti prostor, predvsem mladim, ki jih še nista zapustila pronicljivost in raziskovalno hrepenenje. Univerza se mora tudi odpreti v svet, dodaja Marušič, ki je svoje prepričanje že predstavil v slavnostnem nagovoru, ki je poleg slovenščine vključeval še italijanščino, angleščino in srbščino, pa tudi s kitico iz Bluza za Alaha, v kateri kultna ameriška zasedba The Grateful Dead govori o tem, da moramo “gledati tudi s srcem”.
Rado Bohinc je rektorski položaj zapustil z občutki veselja in ponosa, pa tudi olajšanja in razbremenitve. Prepričan je, da je svojemu nasledniku univerzo predal v boljšem stanju, kot jo je prejel, in da je finančno trdna in pripravljena na nov investicijski cikel. V času svojega mandata je sicer ugotovil, da univerza v Sloveniji ni avtonomna in da je njena usoda odvisna od dobre volje vsakokratne oblasti, od “drobtinic z bogatinove mize”. Primorska univerza je sicer uspešno pognala korenine na Primorskem, ni pa še povsem vzpostavila akademske tradicije, ugotavlja Bohinc.
Na govorniški oder je stopil tudi Igor Lukšič, ki opravlja tekoče naloge dveh ministrstev, in poudaril, da oblast ne bi smela meriti le na kratkoročni učinek, kar vsekakor velja za področje visokega šolstva, saj so tu rezultati vidni šele na daljši rok.
REKA ŠAV
