(LOKALNE VOLITVE) Kakšen Ankaran načrtujejo aktualni županski kandidati?

ANKARAN > Stališča kandidatov se razlikujejo že pri vprašanju, kako urediti še odprta premoženjska in upravljavska razmerja med Ankaranom in Mestno občino Koper (MOK). Aktualni župan Gregor Strmčnik zagovarja celovit sporazum, vendar ne za vsako ceno. Če dogovora ne bo, bo občina nadaljevala sodne postopke. “Kompromisi so mogoči glede načina in dinamike reševanja odprtih vprašanj, ne pa na račun zakonskih pravic, premoženja in dolgoročnih interesov naše občine,” poudarja.

V ospredju letošnje volilne kampanje v Ankaranu so nerešena vprašanja z MO Koper, širitev pristanišča in razvojne usmeritve občine.

Foto: Tomaž Primožič/fpa

Vladimir Pegan (Gibanje Svoboda) bi spore najprej poskušal rešiti sporazumno, po potrebi z mediacijo, na sodišče pa bi se obrnil šele, če dogovor ne bi bil mogoč. “Vse spore Občine Ankaran, ne samo tiste z MOK, bi kot župan reševal sporazumno in s kompromisi,” napoveduje.

Aleksander Pahor (Vsi smo Ankaran) meni, da nadaljevanje spora glede občinske meje nima pravega smisla, saj naj bi MOK mejo v praksi že priznavala. Zavzema se za pragmatično urejanje skupnih zadev. “S sosedi moramo imeti dobre in korektne odnose, vendar to ne pomeni, da mora Ankaran popuščati tam, kjer za to ni utemeljenega razloga,” poudarja. Ankaran bi po njegovem moral ostati v Rižanskem vodovodu, pri drugih komunalnih storitvah pa ne bi smel biti vezan na enega izvajalca, če bi drugje dobil kakovostnejšo storitev po ugodnejši ceni.

Zoran Pejanovič (Neodvisna lista Ankaran.si) meni, da so zahteve Ankarana upravičene in legitimne ter da pri njih ne bi smeli popuščati. “Nisem za mediacije in kompromise za vsako ceno,” pravi. Če MOK zahtev ne bi izpolnila, bi vztrajal pri sodni poti.

Pristanišče da, vendar ne na račun prebivalcev

Pri prihodnosti Luke Koper se kandidati strinjajo predvsem v nasprotovanju plinskemu terminalu, razlikujejo pa se v pogledih na širitev pristanišča in omejevanje njegovih vplivov.

Strmčnik podpira gospodarsko vlogo pristanišča, vendar meni, da je sedanji prostorski koncept zastarel. Zavzema se za revizijo državnega prostorskega načrta, učinkovitejšo izrabo obstoječih površin in ustavitev zasipavanja morja. Nasprotuje novim tankerskim privezom ter zahteva ukrepe proti hrupu in zaščito kmetijskih zemljišč Ankaranske bonifike.

Pahor meni, da se lahko pristanišče razvija znotraj obstoječih prostorskih okvirov, predvsem s tehnološkim napredkom in boljšo organizacijo dela. Od Luke Koper pričakuje merljiv načrt zmanjševanja okoljskih vplivov. Pegan bi širitev dovolil proti Serminu, nasprotuje pa širitvi na jugovzhodu ankaranske občine in proti Jadranski cesti. Hrup bi omejeval s protihrupnimi ograjami. Pejanovič prav tako nasprotuje tretjemu pomolu, plinskemu terminalu in dodatnim okoljskim obremenitvam; če država ne bi prisluhnila Ankaranu, bi uporabil vsa razpoložljiva pravna sredstva.

Stanovanja, infrastruktura in starejši

Med razvojnimi prioritetami vseh štirih kandidatov so stanovanja, infrastruktura in skrb za starejše, vendar se njihovi predlogi rešitev razlikujejo. Strmčnik izpostavlja približno 50 javnih najemnih stanovanj na Dolgih njivah, nov zdravstveni center, širitev šole in vrtca ter mladinski center v Valdoltri. Med projekti navaja še ureditev Sv. Katarine, Jadranske ceste, pešpoti in kolesarskih povezav ter kanalizacije. Projekte bi financiral iz občinskega proračuna ter državnih in evropskih sredstev, zadolževanja pa ne načrtuje.

Pahor bi prednost namenil varnim peš in kolesarskim povezavam, stanovanjskim in socialnim možnostim za mlade, družine in starejše ter učinkovitejši uporabi občinskega premoženja. Zahteval bi jasno finančno konstrukcijo in oceno stroškov upravljanja.

Pegan bi zgradil javni dom za starejše z neprofitnimi stanovanji za mlade in družine. Med prioritetami navaja še pločnike in kolesarske steze ob Jadranski cesti ter dve parkirni hiši. Pejanovič bi zagotovil dostopna najemna stanovanja, uredil ceste, pločnike in kanalizacijo ter dokončal športni center Sv. Katarina. Za starejše bi okrepil pomoč na domu in si prizadeval za dom starejših občanov.

Vsi štirje kot vire financiranja omenjajo občinski proračun ter državna in evropska sredstva. Simon Kastelic na poslana vprašanja ni odgovoril.