Med primorskimi zdravstvenimi ustanovami je bila letos največ pozornosti deležna izolska bolnišnica
V primorskem zdravstvu je letošnje leto glavnino pozornosti zbujala izolska bolnišnica (SBI). Prvo polovico leta so zaznamovali spodnašanje dotedanjega v.d. direktorja Antona Kranjca in peripetije, ko se je v ozadju v izbiro novega direktorja vmešavala lokalna politika.
IZOLA> Drugo polovico leta pa se je proslavila po vzorčni ureditvi skupne urgence za zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva; za zdaj ponoči in ob koncih tedna za celotno Istro. Kmalu bo tam združena vsa dežurna služba v sklopu nastajajočega urgentnega centra. Med prvimi regionalnimi bolnišnicami so decembra pognali še projekt elektronskega naročanja za radiološke preiskave. Ta dejavnost ima tudi najkrajši čakalni vrsti za CT in magnetno resonanco, zato poleg domačinov oskrbujejo tudi bolnike z drugih območij države.
Ob odstopu zdravstvenega ministra Boruta Miklavčiča so se nekateri lokalni politični funkcionarji v Istri, pa tudi nekateri zaposleni v SBI, že veselili skorajšnjega izteka mandata v.d. direktorju Antonu Kranjcu. Imenovan je bil za leto dni, užival je Miklavčičevo podporo. Tudi za sedanjega poslovnega direktorja Janija Derniča mnogi navajajo, da uživa podporo sedanjega zdravstvenega ministra Dorjana Marušiča.
SBI, Marušičeva karma
Nesporno pa je, da je Marušič zdravnik, SBI pa njegovo prvo delovno mesto. Zato dobro pozna razmere, tudi slabosti.
Že kot strokovni direktor SBI je oblikoval vrsto nalog in ciljev, kako izboljšati razmere, zdaj skuša pomagati ustanovi, prepričan, da imajo tudi Primorci tod pravico do varne, kakovostne in neprekinjene zdravstvene oskrbe, SBI pa do strokovnega napredka, ki jo bo odprl svetu in okrepil ugled.
Zato ni naključje, da je minister letos večkrat obiskal SBI, v zaostrenih razmerah tudi v družbi premierja Boruta Pahorja. Slednji je junija ocenil, da je treba zaustaviti peripetije in vmešavanja ene od levih lokalnih političnih strank (in z njo povezanih podjetnikov), ki niso skrivali apetitov, ustoličiti v sedlo direktorja svojega človeka.
Boj za stolček in posle
Po marčevskem odhodu ministra Miklavčiča je bila SBI globoko v načrtih obsežne obnove - od projekta energetske sanacije in z njo povezanih gradenj do snovanja garažne hiše. Slišati je bilo, da se bo Kranjc, ki se mu je mandat iztekel 25. maja, še potegoval za direktorja. Temu so nasprotovali že omenjeni strankarski predstavniki in z njimi povezani podjetniki.
Završalo je tudi med nekaterimi člani sveta SBI, ki so Kranjcu očitali, da domačim gradbincem onemogoča posle v SBI.
Novi minister, Koprčan Dorjan Marušič, je kmalu po imenovanju ugotovil, da bo njegov mandat zaznamovalo tudi ukvarjanje z SBI. V enem od pogovorov za PN je povedal: “SBI je očitno moja karma. Kar sem načrtoval kot strokovni direktor, ji bom očitno moral pomagati dokončati, saj je cilj strokovno ugledna in prepoznavna ustanova tudi v EU.”
Peripetije v zvezi z ustoličevanjem direktorja so dosegle vrhunec sredi maja, ko je svet SBI na to mesto imenoval Boštjana Averja. Za njim se je vlekla zgodba z Vzajemno, Istrani in predstavniki nekaterih strank v državi pa so bili ogorčeni. Nasprotovanje javnosti je odmevalo v vladi in pri Averju, ki je v začetku junija odstopil s funkcije, še preden je prevzel te dolžnosti.
Žezlo je kot v.d. direktorja prevzel Jani Dernič, ki sta mu Pahor in Marušič junija naložila sanacijo razmer in izgube, nastale med čakanjem na razplet teh peripetij.
Urgenca v ritmu lokalnih odporov
Razmere so se začele umirjati, val ogorčenja pa je, zlasti med zaposlenimi, poleti zbudilo hkratno dopustovanje v.d. direktorjev - poslovnega Derniča in strokovne, mag. Edvine Gregorič. Dernič je za PN pojasnil, da je dosegljiv po telefonu in da si je dopust vplačal že prej.
Ob obisku v zdravstvenih ustanovah na južnem Primorskem je avgusta minister Marušič najavil, da bo v SBI, skladno z zakonodajo, jeseni zaživela enotna skupna urgenca, sprva ponoči in ob vikendih, prihodnje leto pa v celoti.
Namera je vzbudila odpor peščice splošnih zdravnikov v izolskem zdravstvenem domu (ZD) in njegovih koncesionarjev. Direktorji ZD v Istri, SBI in minister so sredi oktobra podpisali sporazum o pogonu. V javnost pa je pricurljalo, da se v Izoli načrtu upirajo, ker so nekateri dežurali kar od doma in so jezni, da bodo imeli v urgenci v SBI več dela. Dan D skupne urgence je napočil sredi novembra. Prvo analizo bodo javnosti predstavili januarja.
Istrska mineštra
Ko so se v Izoli le sprijaznili s skupnim urgentnim centrom, so dvignili glas Pirančani. Podpisniki sporazuma z ministrom na čelu so jih obiskali na okrogli mizi v Portorožu. “Primorci imamo radi mineštro, skuhali smo jo tudi iz skupne urgence,” je zaplete komentiral Dorjan Marušič. Med drugim je zagotovil, da ne bodo ob turistično ambulanto, ki bo podnevi na voljo tudi domačinom, dežurni naj bi na intervencijo prihajali s čolnom, tehnik z motorjem in mobilna terenska ekipa.
Ko so se strahovi razblinili, je zaokrožila še anonimna ovadba iz Izole, ki obtožuje v.d. direktorico izolskega ZD, Gordano Živčec Kalan, da je na račun slabše zdravstvene oskrbe Izolanom nezakonito podpisala sporazum, česar občinski svet ni odobril. Živčec Kalanova je za PN obtožbe zavrnila, postopki so skladni s predpisi, je zatrdila in omenila, da anonimneža pozna.
Zgled državi
SBI ima več dobrih izidov. Med slednjimi je radiološka dejavnost. SBI je decembra med prvimi regionalnimi bolnišnicami vpeljala poskusni projekt elektronskega naročanja na radiološke preiskave, kar bo v celoti zaživelo februarja. Pacientom ni več treba osebno prinašati napotnic v SBI.
Radiologija ima najkrajši čakalni vrsti za CT (teden dni) in magnet (mesec dni). Marušič to navaja kot zgled drugim bolnišnicam in meni, da morajo bolniki nanje čim prej. Zato je zanje, tudi za SBI, že odobril dodaten denar. Za kratke vrste v SBI so izvedeli tudi bolniki drugod v državi, ki že prihajajo. JASNA ARKO
