Medicina dela čaka na nov dom v Luciji

PIRAN, LUCIJA>“Ambulanta medicine dela, prometa in športa v Piranu ima tretjino prometa manj, kot bi ga lahko imela,” ocenjuje zdravnica Nataša Dojčinovski. Pacienti, ki prihajajo v njeno ambulanto, so sicer zdravi, saj prihajajo na preglede pred zaposlitvijo in podobno, a zaradi nedostopnosti piranske ambulante mnogi raje izberejo kako drugo. “Če delavci pridejo na pregled k nam, potrebujejo za to praktično ves delovni dan,” se zaveda zdravnica.

Poleg tega delo ambulante medicine dela ovira tudi urnik laboratorija, ki v Piranu dela le do 9. ure (zatem je treba v Lucijo). “Smo absolutno nekonkurenčni in nimamo možnosti za racionalizacijo dela. Piran mi je pri srcu, logično pa bi bilo, da bi delala nekje drugje. Selitve si želim že 26 let. A za zdaj ni bilo prave rešitve,” še dodaja Nataša Dojčinovski.

Manj pilotov iz Italije

Piranska zdravnica je ena redkih v Sloveniji, ki ima mednarodno licenco za preglede letalcev. K njej so pogosto prihajali piloti iz Italije, ki so z letali prileteli na portoroško letališče, pregled pri zdravnici pa združili z izletom in kosilom v Piranu. A zaradi splošne krize je letos tudi takšnih obiskov manj. Nenazadnje ima piranska medicina dela težave tudi z zagotavljanjem nadomeščanja, ko sta zdravnica ali medicinska sestra odsotni.

“O selitvi medicine dela razmišljamo že deset let, a je nimamo kam umestiti, saj potrebuje kar nekaj prostora, ker ima veliko funkcionalne diagnostike,” pravi direktor Zdravstvenega doma Piran Matjaž Krajnc. Dodaja, da je medicina dela tržna dejavnost, ki je ne financira Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), vendar piranska ambulanta zaradi izredno slabe dostopnosti iz leta v leto izgublja številne stranke.

Rešitev se nakazuje z novimi načrti za ureditev območja pri TPC v Luciji, kjer občina pripravlja občinski podrobni prostorski načrt. Ta predvideva tudi gradnjo novega zdravstvenega doma, v njem pa tudi ureditev prostorov za medicino dela. “Dokumentacija bi lahko bila pripravljena v enem letu ali letu in pol, nato bi se lahko začela gradnja. Končne cene za nov dom še ni, saj je treba najprej sprejeti prostorski akt, ki bo dal končne parametre za pridobitev gradbenega dovoljenja,” pojasnjujejo v piranski občinski upravi. Jasno pa je, da občina denarja za gradnjo doma nima, zato bo poskusila najdi zasebnega partnerja.

Varčevanje na račun pacientov

Premalo pacientov imata tudi piranski splošni ambulanti. “Financiranje v splošni medicini je zastavljeno zgolj po 'glavarini', torej po tem, koliko izjav o izbranem zdravniku imata ambulanti, in ne po dejanskem delu. Razhajanje med dejansko zasedenostjo ambulant in financiranjem je vsaj za 25 odstotkov; to pomeni, da obstajata dve splošni ambulanti, da pa je prihodkov s strani ZZZS samo za eno ekipo in pol,” pojasnjuje Krajnc. Ob tem eden od zdravnikov vodi še center za zdravljenje odvisnosti, ki ima tudi prostore v Piranu.

Na občini pravijo, da je v njihovem interesu, da oba zdravnika ostaneta v Piranu. “Populacija v Piranu je zahtevna. Kljub temu, da imata zdravnika glede na normative premalo pacientov, imata dovolj dela,” dodaja Krajnc. Napoveduje pa, da bodo preverili naslove pacientov, ki imajo zdravnika v Piranu, in če je med njimi veliko takih, ki živijo zunaj mesta, bodo razmislili o selitvi ene splošne ambulante iz Pirana v Lucijo.

Delež stroškov splošne ambulante v Piranu, ki jih ne plačuje ZZZS, mora ZD Piran plačevati iz dejavnosti, kjer ima profit. “Zdaj, ko so začeli krčiti sredstva, prihajamo na nulo tam, kjer smo imeli prej profit, izgube, ki smo jih s tem profitom pokrivali, pa ostajajo izgube,” pravi Krajnc. ZD Piran ima že vse leto precej težav z likvidnostjo, pri plačah pa ne more nič prihraniti, saj so plačni razredi in normativi predpisani.

HELENA RACE

Matjaž Krajnc: “Dejstvo je, da bo treba stroške krčiti na račun dostopnosti do zdravstvenih storitev, čeprav naše oblasti to zanikajo. Bomo pač imeli ambulanto odprto trikrat tedensko in ne vsak dan; če to ni zmanjšana dostopnost, ne vem, kaj je.”