Megalomanska ideja, denarja pa nikjer
Ozka 20-nadstropna stolpnica trikotnega tlorisa ob vznožju Semedele, 28 metrov širok in sto metrov dolg zastekljen nadhod, ki se pne nad hitro cesto in naselje povezuje s koprsko promenado, 520 parkirnih mest v garažni hiši, trgovine in gostinske dejavnosti, pošta, knjižnica, zdravstvo, stanovanja.
KOPER> To je le del najmanj 40 milijonov evrov težkih futurističnih zamislih, ki so jih snovalci strnili v projekt Jadra na območju nekdanjih Slavnikovih garaž.
Za gradnjo novega centra Slavnik veljajo določila posebnih pogojev za posege v prostor. V primeru nadomestne gradnje centra Slavnik je dopustna gradnja novega središča s kulturnim, poslovnim, trgovskim in stanovanjskim programom. Pri tem je treba ohraniti obstoječ objekt nekdanjega hotela in cerkvico Matere milosti. Ob njej bo treba urediti lapidarij kot spominski park na območju nekdanjega pokopališča. Parkiranje v bodočem centru Slavnik bo mogoče v podzemnih garažah. Vzpostaviti pa bo treba tudi sistem pešpoti, ki bodo povezovale Semedelo, Markovec in promenado ter mestno jedro.
Če gre verjeti napovedim lastnikov zemljišča, podjetju Dar, bi v prihodnje 8000 kvadratnih metrov veliko območje doživelo futuristični preporod. Pri projektih, ki so jih zasnovali v Studiu Kalamar, najbolj bode v oči impozantna 20-nadstropna stolpnica. V objekt bi umestili servisirana stanovanja, ki ne bi bila namenjena stalnemu bivanju. Najverjetneje bi del namestitev brez pogleda na morje namenili študentskemu domu.
Pomislekov o pretirani višini objekta nimajo. Da bi konstrukcijo znižali za kakšnih deset nadstropij in tako preprečili val skeptičnih komentarjev, ne pride v poštev, so odločni. “Da je previsoka? Kje pa!” zamahne z roko Srečko Koritnik, ki za prvega moža Dara Alojza Gregorčiča vodi investicijski inženiring. Prepričan je, da okoliški stanovalci zaradi gradnje ne bodo ob osončenost. “Brez veliko dvomov lahko zatrdimo, da najmanj zapore pogledov povzroči ozka in visoka stavba, saj bi ena širša ali več ožjih in nižjih, denimo v višini obstoječih objektov, pomenilo bistveno slabšo rešitev,” dodaja Andrej Kalamar, vodja istoimenskega arhitekturnega biroja.
Investitorjev za zdaj še nimajo, vendar se Gregorčič optimistično nadeja, da se bodo ob primerno pripravljenem prostorskem načrtu vendarle pojavili. Koritnik pravi, da imajo takšni projekti svojo računico le, če se jih “pravilno zastavi” in z različnimi dejavnostmi oziroma programi k sodelovanju pritegne prave investitorje, ki v načrtih začutijo poslovno priložnost. Če bi našli upravnika servisiranih stanovanj in bi sklenili vsaj 40 rezervacij za namestitvene enote, bi to pomenilo, da je zgodba privlačna, meni Koritnik.
Ob gradnji na območju Slavnikovih garaž bodo morali v celoti ohraniti bližnjo cerkvico Matere milosti.
Sicer pa načrtovalci veliko stavijo zlasti na pomen mosta, ki bi prečkal hitro cesto, s čimer bi Semedelo zopet povezali z bližnjim Koprom. Dobrih 28 metrov širok most pa ne bi služil le kot klasičen premostitveni objekt, temveč bi bil tudi novodoben družabni prostor, saj so na njem predvidene trgovine in gostinske dejavnosti. Zdajšnji vrtec bi povečali za deset novih igralnic, v kleti je predvidena živilska trgovina, v pritličju knjižnica, prostori krajevne skupnosti, večnamenska dvorana, zdravstvene dejavnosti, pošta, gostinstvo.
Koper je tako na papirju dobil še enega v nizu idejnih zasnov, ki poveličujejo stremenje v višino in modernistične rešitve. Te po mnenju nekaterih lokalnih strokovnjakov, ki si prizadevajo za ohranjanje istrske identitete, ne sodijo v ta prostor. “Naša vizija morda res nekoliko prehiteva čas. Moramo se postaviti izven časa in prostora, takrat jo bomo razumeli v pravi podobi,” projektno drznost utemeljuje Koritnik.
Pritrjuje mu predsednik KS Semedela Marko Štrkalj. Ocenjuje, da je to še zadnja lokacija v kraju, ki jo velja nameniti za ureditev sodobnega medgeneracijskega stičišča. V prihodnjih mesecih bodo načrte predstavili tudi prebivalcem Semedele, saj si želijo konstruktivnega sodelovanja s krajani, ki bodo lahko tudi v posebni anketi izrazili svoje poglede na prihodnjo podobo kraja.
NATAŠA HLAJ
