Mehanična garaža sredi naselja
Prebivalci Semedele so odločeni, da ne bodo več dolgo prenašali po njihovem mnenju spornega dogajanja na območju nekdanjih Slavnikovih garaž. O motečih okoljskih dejavnostih, denimo, kopičenju različnih odpadkov, razstavljanju tovornjakov in menda celo kurjenju pnevmatik vsem na očeh, sredi stanovanjske soseske in tako rekoč pred vrati bližnjega vrtca, so že poleti opozorili inšpekcijo za okolje.
SEMEDELA > Inšpektorji so si sicer dvakrat ogledali zemljišče in tam - presenetljivo - niso opazili ničesar, kar bi pritegnilo njihovo pozornost.
Slavnikove garaže, nekoč ponos takratnega avtobusnega podjetja, so v zadnjih letih doživele pravo opustošenje. Po požaru, ki je pred 13 leti zajel večino stavb in njihovem delnem rušenju sedem let kasneje, je današnji pogled na betonsko škrbino res klavrn. Ko smo se prejšnji teden hoteli na lastne oči prepričati, koliko so upravičena zgražanja krajanov, smo imeli kaj videti. Ob našem obisku na parceli ob vznožju Semedele, med hitro cesto in stanovanjskimi stolpiči, ki jih je zasnoval povojni arhitekt Edo Mihevc, je pogled begal z enega kupa nesnage na drugega.
V enem kotu so bili nakopičeni kosmi steklene volne, na drugem koncu so nas pričakali betonski nosilci, zarjavela stara ograja, ob njej poškodovana garažna vrata in steklovina, pomešana z zmletimi gradbenimi odpadki.
Za piko na i še betonski križ
Kot bi padel z neba, je bil sredi razdejanja v tleh zapičen še ogromen betonski križ. Lahko bi rekli, da so bili v vrsto parkirani tovornjaki, priklopniki, ladijski zabojniki in gradbena mehanizacija ob skrajnem robu območja še najmanj moteči. Bolj vprašljivo je bilo tisto, kar smo opazili sredi parcele. Našo pozornost so pritegnili razstavljeni tovornjaki: kabine, podvozja, motorji, rezervoarji za pogonsko gorivo, izrabljene pnevmatike, blatniki in odbijači. Iz nakopičenih ostankov je bilo težko ugotoviti, koliko vozil je že doživelo takšen konec.
Ostanki tovornjakov na ladjo in v Afriko
Skupina moških v umazanih delovnih oblekah je mojstrsko vihtela orodje. Seveda nas je zanimalo, kaj počnejo, a so bili delavci bolj redkobesedni. Iztržili smo le kratko pojasnilo, da odstranjujejo motor. Kdo je njihov šef, je bil očitno pretrd oreh. Izgovarjali so se, da so plačani za opravljeno delo, kaj drugega jih pa ne zanima. “Vprašajte tistega Egipčana,” je eden od njih pokazal na moškega temnejše polti in se že “zgubil” med vijaki na pol razstavljenega podvozja.
Pri Arabcu smo bili za odtenek uspešnejši. V polomljeni slovenščini je navrgel, da razstavljeni deli tovornjakov romajo v Afriko, saj, da jim nič ne manjka in bodo še naprej služili svojemu namenu. Početje se mu sploh ne zdi sporno. “Pa saj ne odteka olje. Kar poglejte,” nas je prepričeval. Tudi lastnik Slavnikovih garaž, koprski podjetnik Alojz Gregorčič, je bil nemalo začuden, ko smo ga spraševali, zakaj mu je tako malo mar za okolje in dopušča, da se takšne dejavnosti dogajajo sredi naselja. “Če bi bilo kaj narobe, bi že kdo ukrepal. Kmalu bomo z ograjo popolnoma zaprli območje in takrat se krajani ne bodo več imeli nad čim zgražati. Pravzaprav niti ne vem, kaj točno jih moti. Naj jasno navedejo, kje grešimo,” Gregorčič poziva Semedelčane.
“Kakšno olje? Kakšno kurjenje”
Pravi, da za uporabo stavbenega zemljišča koprski občini na leto plača kar 27.000 evrov. Tudi zato parcelo oddaja v najem štirim najemnikom, od katerih pa - kot pravi - iztrži okrog 1500 evrov. Eden od njih je tudi avtoprevoznik Viljem Krt iz Strunjana. Po naših informacijah je za svoj najemniški del namreč našel podnajemnika, ki tam, kot rečeno, razstavlja tovornjake. “Ne svirat k.... in ne pišite, kar ni res,” je navrgel nekaj krepkih, ko smo ga zmotili na službeni poti v Dubrovniku.
Zagotavlja, da iz razgrajenih tovornjakov ne izteka nobena tekočina. “Kakšno olje neki?! Kakšno kurjenje pnevmatik?! Če je kdaj smrdelo in se kadilo, je bilo zaradi rezanja šasije.” Sprašuje se, zakaj v sedemdesetih in osemdesetih letih nikogar ni motilo, ko so v Slavnikovih garažah tolkli gume ali ko so zjutraj zaganjali stare avtobuse. Da se je to dogajalo, ve iz prve roke, saj je bil tam zaposlen. “Ljudje so bolni. Naj gredo na psihiatrijo. To ni normalno,” je nazorno povedal, kaj si misli o krajanih Semedele. Ti pa se sprašujejo, čemu mora biti kakovost bivanja v njihovi soseski odvisna od takšnih podjetnikov.
Za inšpektorje je vse v redu
V inšpekciji za okolje in naravo potrjujejo, da so 15. julija prejeli prijavo o domnevno spornem dogajanju na zemljišču nekdanjih Slavnikovih garaž.
Takrat so tudi uvedli inšpekcijski postopek. Ker še ugotavljajo določene okoliščine in dejstva, bodo o morebitnih ukrepih lahko odločali šele po koncu postopka. Sicer pa so medtem opravili dva inšpekcijska ogleda. Prvič so se na teren odpravili 30. avgusta, nato pa še 29. novembra. Konec avgusta so inšpektorji ocenili, da se na območju bivših Slavikovih garaž v Kopru ne izvaja nobena dejavnost. “Območje je bilo ograjeno. Na zemljišču sta bila dva kupa mešanih gradbenih odpadkov. Opazili smo tudi nekatere predmete in stvari, ki pa jih ni moč šteti za odpadke, denimo, betonski nosilci, ladijski kontejnerji, priklopniki, večji gradbeni delovni stroj in podobno,” so zapisali v odgovoru na naša vprašanja.
Tudi ko so se inšpektorji pred kratkim vnovič odpravili na ogled, niso opazili nič spornega.Po njihovih besedah se na zemljišču ne izvaja nobena dejavnost. Med drugim so jih na parceli znova pričakali odpadki in druga nesnaga, ki so jo videli že ob prvem obisku. Tokratni seznam pa je bil še nekoliko daljši zaradi odloženih kosov razstavljenih tovornih vozil. Našteli so sedem kabin, štiri podvozja, dva motorja s podvozjem, sedem rezervoarjev za pogonsko gorivo, 50 izrabljenih pnevmatik s platišči, dva kupa kartonastih škatel, večje število blatnikov in odbijačev in tri manjše kupe gradbenih odpadkov (opeka, plastične cevi, gips plošče).
Če je prav razumeti inšpektorje, jih tamkajšnje okoljsko razdejanje sredi stanovanjskega naselja in v neposredni bližini vrtca ni pretirano vznemirilo. Na naša dodatna vprašanja pa niso bili pripravljeni odgovarjati, ker postopek še ni zaključen. Dodali so le, da jim povzročitelj odpadkov ni znan, zato bodo nadaljevali z ugotovitvenim postopkom.
NATAŠA HLAJ
