Mestna knjižnica Piran ima sedem križev, a ostaja živahna dama

Osrednjo občinsko knjižnico so ustanovili 23. marca leta 1956, tako da je zdaj dopolnila 70 let. Prvih 50 let je delovala v pritličnih prostorih sodne palače na Tartinijevem trgu, od leta 2009 pa domuje v novih, sodobno opremljenih prostorih na Župančičevi ulici. Istega leta so krajevno knjižnico odprli tudi v Luciji. Leta 2014 se je preselila v nove prostore v drugem nadstropju Trgovsko-poslovnega centra v Luciji. Zdaj se ji nasmihajo še prostori nekdanje trgovine M Tehnika, v pritličju. Če bi to uspelo, bi dobili dodatnih 300 kvadratnih metrov prostora za prireditve, izobraževanje in ostale dejavnosti knjižnice.

S slovesnostjo v Gledališču Tartini je Mestna knjižnica Piran sklenila bogato dogajanje, ki je zaznamovalo 70 let te pomembne ustanove.

Foto: Tomaž Primožič

Knjižnice pred novimi izzivi

Patricija Višnjevec, ki Mestno knjižnico Piran vodi od leta 2018, poudarja, da se mora knjižnica prilagajati vsem hitrim spremembam, ki jih prinaša digitalna družba, in slediti današnjem tempu razvoja. Poslanstvo knjižnice se skozi vsa desetletja ni spremenilo, so pa drugačni načini delovanja. “Včasih so šli ljudje v knjižnico po znanje, informacije, nasvet, danes to marsikdo vpraša ne samo google, ampak že umetno inteligenco. Tu morajo knjižnice dobiti novo vlogo, saj moramo spodbujati kritično razmišljanje. V dobi, ki jo zaznamuje poplava informacij, ne moremo nekritično sprejemati kar vse povprek. Zato so knjižnice pred novimi izzivi, postati morajo nov, sodoben temelj informacij,” pravi. Svet stoji na otrocih, zato je pomembno, da svet knjig približajo že malčkom in da tako vzgajajo mlade bralce. Zato je treba otroke privabiti v knjižnico. Zanje vsak teden pripravljajo pravljične ure, vabi tudi igralni kotiček s kakovostnimi, didaktičnimi igračami in slikanicami. “Če bodo kot otroci stopili v knjižnico, je to temelj, da bodo tja zahajali tudi potem,” še pravi direktorica.

Na slovesnosti so nastopili tudi malčki iz enote Ježek iz Vrtca Morje iz Lucije.

Foto: Tomaž Primožič

Pred dobrim desetletjem so nekateri napovedovali, da bodo zavladale elektronske knjige. Napovedovali so, da bodo knjige v fizični obliki izginile s polic, a te napovedi se niso uresničile. Seveda imajo v piranski knjižnici tudi e-knjige, a Patricija Višnjevec pravi, da je delež njihove izposoje zelo skromen: “Radi si jih izposojajo starejši, saj si lahko povečajo velikost črk. Večina pa še vedno rada v roke vzame knjigo v fizični obliki, jo prelista, da začuti papir pod prsti.”

Na prireditev je prišlo tudi več nekdanjih knjižničark in ravnateljic. Marjana Lenassi je knjižnico vodila med leti 1969 in 1987. “Zelo sem vesela, da knjižnica domuje v sodobnih prostorih in da ima tudi enoto v Luciji. Ko sem prišla leta 1969, je delovala v sodni palači. To je bila živa žalost. Čitalnice ni bilo, bila je samo ena majhna miza in nekaj stolov. Zdaj so prostori prekrasni, vesela sem, da sem to dočakala. Od nekdaj hodim v knjižnico in berem, brez knjig si skoraj ne predstavljam življenja. Oči mi še služijo,” pravi. Prav ona je uvedla ure pravljic v knjižnici. “Starši so otroke ob sobotah pripeljali na ure pravljic, sami pa so šli na tržnico, “ se spominja.

Mama v Piranu, hči v Luciji

Lepe spomine ima tudi druga nekdanja prav tako dolgoletna ravnateljica Oriana Košuta Krmac, ki je bila na čelu knjižnice med leti 1992 in 2018. Prav na poseben način je nazdravila zgodbi piranske knjižnice. “Bila je mlada pionirka, klicali so jo Ljudska. Odraščala je v sodnijski hiši, kjer je tudi dozorela. Dvakrat se je preimenovala - v Mestno in Matično. Beseda 'mestna' se skriva v besedi 'mati'; sklepamo, da si je želela hčerko, Lucijo. Dobila jo je po petdesetih letih. Potem se je tudi preselila in postala spet mlada Ljudska. Draga Mestna knjižnica Piran, bodi takšna še naprej,” ji je zaželela. Jubilejno dogajanje je knjižnica sklenila s slovesnostjo v Gledališču Tartini z dolgim nizom nastopajočih vseh generacij. 70. poglavje v zgodbi knjižnice so tako prebrali skupaj. •