“Mestna oblast je spet spletkarila”
“Čemu je koprska oblast rinila v nakup kompleksa Kompas MTS na Lazaretu, če je končni učinek tega posla razprodaja občinskega premoženja in hudo oškodovanje občinske blagajne,” se sprašujejo trije koprski občinski svetniki iz vrst Oljke, SLS in Zares.
KOPER> Odločno nasprotujejo današnji dražbi, saj ocenjujejo, da bo MOK s prodajo teh objektov krepko pod ceno (izklicna cena je 1,2 milijona evrov) izgubila kar dva milijona evrov.
Enotna stališča glede številnih napak, ki naj bi se zgodile pri poslu z zdaj že propadajočimi nekdanjimi gostinsko-turističnimi objekti na Lazaretu, so predstavili Olga Franca (SLS), Franco Juri (Zares) in Viktor Markežič (Oljka).
Pravijo, da so temeljito preučili vso dokumentacijo, ki so jo dobili v roke šele po posredovanju vrhovnega sodišča in ugotovili, da imajo na pladnju dovolj argumentov, da bodo o izsledkih obvestili tako protikorupcijsko komisijo kot tožilstvo.
Najprej bi, nato ne bi kupili
Po njihovih besedah izvirni greh sega v obdobje, ko so se v MOK odločili, da bodo pri tedanjem lastniku, Kompasu MTS, uveljavljali predkupno pravico za nakup objektov. Ko bi morali posel izpeljati do konca, so si v MOK premislili in sprožili pravni plaz, ki se je nato končal s sodbo, po kateri mora MOK plačati tako kupnino za omenjene nepremičnine kot obresti, kar je naneslo vrtoglavih 3,4 milijona evrov. MOK je ta denar že marca nakazala Kompasu MTS. Če se ne bi igrali pravne vojne, bi prvotni znesek kupnine znašal 2,5 milijona evrov.
Ob tem smo neuradno izvedeli, da so si v MOK prizadevali za sestanek s tedanjim lastnikom Kompasa MTS (to je bilo podjetje Avto-phone v lasti Aleksandra Jereba), na katerem bi skušali najti skupni jezik. Do srečanja nikoli ni prišlo, menda zaradi Jerebove neodzivnosti. Po naših informacijah zaradi upanja v drugačen izid v MOK uradno niso odstopili od uveljavljanja predkupne pravice. Kaže, da je bilo tudi zaradi tega vnaprej jasno, da na sodišču ne bodo imeli učinkovitega manevrskega prostora in je bila zatorej usoda pravnega boja zapečatena.
V blagajni je bila finančna luknja
V opoziciji so bili pozorni tudi na argumente, ki jih je v sodnem postopku na pladenj postavil občinski odvetnik odvetnik Franci Matoz. “Pri naštevanju razlogov, zakaj MOK ne more plačati kupnine za objekte, je med drugim navedel, da je kaj takega nemogoče, ker v občinski blagajni zeva 42-milijonski primanjkljaj ter da MOK komajda uspeva poravnavati tekoče finančne zadeve. To nas je presenetilo, saj so naposled tudi na sodišču potrdili naše domneve, da z občinskimi financami marsikaj ni v redu,” ugotavlja Markežič.
Franca je prepričana, da so v MOK pri tem poslu kršili tudi zakon o javnih financah, ker v proračunih med leti 2008 in 2011 niso predvideli denarja za nakup omenjenih nepremičnin, čeprav so vedeli, da bodo naposled morali poravnati kupnino. “Kdo bo kril razliko, ki je pri tem spornem poslu nastala zaradi negospodarnega in neučinkovitega ravnanja občine? Ali bo kakšen od predstojnikov odgovarjal za napačno odločitev,” se retorično sprašujejo v opoziciji.
Ponudbo podpisal Popovič
Kot pojasnjujejo, se je razmerje MOK do družbe Kompas MTS začelo s sprejemom ponudbe, ki jo je podpisal koprski župan Boris Popovič, dokumentacijo pa so pripravili v uradu za nepremičnine. “Vse bolj smo prepričani, da so bili pri tem poslu v igri zasebni interesi in zagotavljanje zaslužka odvetnikom, medtem ko MOK najbrž nikoli ni imela kakšnega resnega namena kupiti objekte na Lazaretu,” je v svojih stališčih neizprosen koprski opozicijski trio. “Dokumenti kažejo, da si je občina spet privoščila spletkarjenje, pri čemer pa je bila tudi zelo nerodna,” je še pribil Juri. NATAŠA HLAJ
