Izmislili naj bi si nove zgodovinske table s povsem novo podobo

Istra
, posodobljeno:

Kaže, da se obeta epilog sage s tablami z zgodovinskimi imeni ulic in trgov, ki so za inšpektorat za kulturo in medije nesprejemljive, ker historični narečni toponimi niso prevedeni v slovenščino. Koprski župan Aleš Bržan po današnjem sestanku z ministrico za kulturo Asto Vrečko napoveduje, da bodo v prihodnjih tednih na pročelja namestili table s povsem novo podobo.

Izmislili naj bi si nove zgodovinske table s povsem novo podobo
Nataša Hlaj

KOPER > Danes se je torej kulturna ministrica Asta Vrečko mudila v Kopru, kjer se je sestala s koprskim županom Alešem Bržanom. Med drugim sta govorila tudi o zgodovinskih tablah, ki so po mnenju inšpektorata za kulturo in medije neprimerne, saj da ne spoštujejo zakona o javni rabi slovenščine in zato zahtevajo njihovo odstranitev. Spomnimo, da so zdaj v znak protesta že skoraj en mesec obrnjene, tako da napis ni viden.

Asta Vrečko brez jasne rešitve

Vrečko sicer ni ponudila jasne rešitve, je pa nakazala, da bodo iskali dialog z lokalno skupnostjo in stroko. Poudarja, da je inšpektorat neodvisen, zato se ne bo vmešavala v njihove postopke in odločitve. Prepričana je, da je konsenz možen, napoveduje pa tudi iskanje sistemskih rešitev za to problematiko.

“Smo blizu rešitve, ki bo konstruktivna,” ocenjuje Vrečko. “Koper ima unikatno zgodovino, je stičišče različnih kultur in jezikov. Vedno je dobrodošlo, ko se govori o naši zgodovini, verjamem, da se bo zelo hitro našla rešitev glede tabel. Iskali bomo sistemske rešitve, ki bodo ustrezale takšnim specifičnim področjem,” zagotavlja.

Ideje so, čakajo dodatne potrditve stroke

Bržan kritično ugotavlja, da se je v celotnem sistemu reševanja tega vprašanja pojavila neka napaka. “Rezultat je bil napačen,” je oster. “V nekaj teh tednih smo našli več različic, ki bi bile primerne, rešitev se je že nakazala, vidna bo v roku nekaj tednov, ko dobimo dodatne potrditve stroke. Ta zgodba prihaja do epiloga,” je kljub vsemu optimističen.

V občini razmišljajo, da bi zdajšnje table odstranili, oblikovali naj bi povsem nove. Menda večje, brez občinskega grba, morda ga bo nadomestil logotip Visit Koper. Velikost črk pri napisih nekdaj/gia'/formerly naj bi bila večja od zgodovinskega toponima, dodali naj bi slovensko in italijansko besedo toponim/odonimo, ulica ali trg naj bi ostal v izvirniku, dodali bi letnico 1884 (ta velja za prvi dokumentiran zapis z uradnimi poimenovanji koprskih trgov in ulic) in morda še kakšen detajl.

Šest različic raztrgali, bo zadnja končno v redu?

Končna verzija še ni na mizi, v igri je več različic, da bi vendarle zadostili zahtevam inšpektorata. Dodajmo, da so slednjemu ponudili že šest možnih rešitev, a jih nobena od možnosti ni prepričala in je niso potrdili.

Koprski podžupan iz vrst italijanske narodne skupnosti, Mario Steffe, je z izkupičkom srečanja zadovoljen. “Upam, da bo s sistemsko rešitvijo to področje dobilo neke jasne interpretacije, zato da ne bo več prihajalo do kakšnih prijav in nerazumevanja,” se nadeja.

Koprsko kulturno dediščino je treba ohraniti

Osrednja točka delovnega sestanka med ministrico in županom je bilo stanje bogate stavbne dediščine Kopra, ki samo v svojem mestnem jedru premore kar 99 kulturnih spomenikov lokalnega in državnega pomena. Občina, tudi v sodelovanju z ministrstvom za kulturo, v zadnjih letih vanje vlaga veliko več kot v preteklosti. Plod tega sodelovanja je bila letošnja obnova mestnega stolpa, med zadnje skupne investicije sodi tudi ureditev prostorov muzeja, v katerih se pripravlja nova postavitev zbirke za novejšo zgodovino.

“Občina Koper je bila pol stoletja zanemarjena z vidika ohranjanja kulturne dediščine, prav je, da se jo ponovno obudi. Imamo tudi podporo ministrstva za kulturo, da uspemo bogato stavbno dediščino bolje ohranjati in sanirati, prav tako tudi glede načinov, kako hraniti to dediščino. Gre za vprašanje muzeja, arhiva in drugih institucij, ki potrebujejo nov prostor,” pravi Bržan. Še posebej akutno je vprašanje primernih depojev za shranjevanje bogate dediščine tega prostora.

Vrečko se strinja, da zahteva kulturna dediščina koprske občine posebno pozornost. “Tudi na ministrstvu podpiramo prizadevanja občine na tem področju, ki pa so velik zalogaj, zato vse breme ne sme biti na občini, saj gre za skupno dediščino. Začrtali smo nekaj izzivov in kje bi lahko bolj intenzivno sodelovali," napoveduje. Med drugim sta govorila tudi o možnosti vrnitve koprskega komunalnega arhiva na slovensko ozemlje (en del se zdaj nahaja v Benetkah) in o pripravi konservatorskega načrta za mesto.