Ministrstvo: zadeva prvi pomol bo rešena do 6. oktobra

KOPER >V Luki Koper namreč na okoljevarstveno soglasje za podaljšanje prvega pomola, ki je pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja, čakajo že več kot leto dni. Agencija za okolje je sredi maja postopek pripeljala do izdaje soglasja, a se je Mestna občina Koper takoj zatem pritožila. Na ministrstvu pa se postopek skoraj štiri mesece ni premaknil z mrtve točke. A včeraj so na ministrstvu vendarle napovedali, da bodo pritožbo rešili najpozneje do prihodnjega petka.

Predsednik uprave Luke Drago Matić te informacije dopoldne še ni imel. “Veliko odgovorov smo v tem predolgem času že slišali. Dejstvo pa je, da okoljevarstvenega soglasja še nimamo,” je dejal. Podobno kot druge gospodarstvenike pa ga žalosti diskriminatorna obravnava domačih podjetij pri pridobivanju okoljevarstvenih soglasij. Magna, denimo, ga je dobila zelo hitro. “Mi ne zahtevamo posebne obravnave, ampak pričakujemo normalen postopek. To pa se v našem primeru ne dogaja. Zaskrbljeni in ogorčeni smo. Upamo, da se bo to v državi v najkrajšem možnem času uredilo, saj takšna diskriminacija med podjetji znotraj države ne vodi k razvoju države,” je opozoril Matić.

4000 ton jekla so vgradili v novo skladišče; če bi ga pretopili v tirnice, bi lahko postavili 40 kilometrov tirov, kar je skoraj za novo dvotirno progo do Divače.

Združenje za promet: najprej tir, potem dodatne takse
“Naše stališče do zakona o drugem tiru je nespremenjeno: uvedba dodatnih taks na pretovor, ki jih določa zakon, je v nasprotju s koncesijsko pogodbo, in uprava je dolžna zaščititi interese družbe,” pravi predsednik uprave Drago Matić. Stališča Luke so usklajena tudi z Združenjem za promet pri GZS, ki bo danes ministru za infrastrukturo Petru Gašperšiču predstavilo paket rešitev, kako razbremeniti Luko, železniške in cestne prevoznike. Če koncedent naloži koncesionarju ob koncesnini še dodatne stroške, koncesijska pogodba določa, da mu jih je na zahtevo koncesionarja tudi dolžan povrniti, je ponovil Drago Matić, ki pravi, da so o tem pridobili tudi pravna mnenja. Luka Koper plačuje približno šest milijonov evrov koncesijske dajatve na leto, približno toliko naj bi bilo po navedbah ministrstva za infrastrukturo tudi dodatnih taks na pretovor, ki jih določa zakon o drugem tiru. Kako bodo v Luki ukrepali proti uvedbi takse, ki bi jo morali začeti plačevati že prihodnje leto, Matić še ne želi govoriti. Najprej bodo počakali na odziv ministrstva na paket predlogov, ki jih včeraj sprejelo združenje za promet pri GZS. “Za vse tri segmente - Luko, železniške in cestne prevoznike - predlagamo, da se jim odobri popuste pri drugih dajatvah,” pravi Robert Sever iz Združenja za promet. Za slovenske tovornjakarje združenje, denimo, predlaga, da se jim v zameno za plačevanje pribitka na cestnino odobri popuste pri vsakoletni registraciji tovornih vozil. “Pričakujemo tudi, da se v spreminjanju davka na dohodek pravnih oseb ne bo ukinjalo dnevnic, kot je zdaj predlagano,” dodaja Sever. Za železniške prevoznike, ki jih zakon o drugem tiru obremenjuje s tunelnino, predlagajo uvedbo spodbud, kot jih ima sosednja Avstrija. Pri Luki Koper pa predlagajo drugačno obračunavanje dodatne takse na pretovor; njihovo stališče je, da bo država s povečevanjem pretovora in s tem prihodkov Luke zaradi drugega tira dobila višje dividende in višjo koncesnino.
“Za vse tri segmente pa predlagamo, da dodatne obremenitve zanje začnejo veljati po izgradnji drugega tira, to je po letu 2025,” še poudarja Sever. KG

A včeraj so bili v Luki Koper tudi optimistični. Po desetih letih so namreč odprli novo večnamensko skladišče. Služilo bo za skladiščenje sipkih tovorov, predvsem soje, in generalnih tovorov. Za skladišče in dodatna priveza so skupaj namenili 42 milijonov evrov. Skladišče je veliko 16.000 kvadratnih metrov, koprsko podjetje Adriaing je vanj vgradilo 5000 kubičnih metrov betona in 4000 ton jekla, obdaja pa ga 27.000 kvadratnih metrov pločevine. “V zadnjih desetih letih za generalne tovore nismo pridobili nobenega novega skladišča, na terminalu za sipke tovore pa ga naši partnerji nestrpno čakajo še dlje,” je spomnil Matić. Da je bila naložba prepotrebna, kaže tudi podatek, da so zmogljivosti komaj zgrajenega skladišča že precej zasedene. “Že v času gradnje smo sklenili pogodbe z novimi strankami,” poudarja Matić. “Tako raje delamo in smo tiho, za razliko od katerih drugih, ki več govorijo, a ni rezultatov,” je še navrgel poslovnim partnerjem.

Novo večnamensko skladišče sodi med štiri strateške naložbe do leta 2020, ki skupaj obsegajo 300 milijonov evrov. V ta sklop med drugim sodijo tudi že zgrajeni trije novi rezervoarji za gorivo, nova garažna hiša za 6000 avtomobilov, ki jo načrtujejo prihodnje leto, ter najpomembnejša - podaljšanje prvega pomola za 100 metrov, kot to predvideva tudi državni prostorski načrt.

KATJA GLEŠČIČ