Mišič bi Časarja razbremenil izvršb na premoženje
Danes naj bi se nekdanji predsednik uprave Luke Koper zglasil na prestajanje zaporne kazni na Dobu, vendar je vprašanje, ali se bo to zgodilo. Robert Časar namreč že več tednov ne dviguje pošte in ga ni na naslovih, ki jih je posredoval sodišču. Zdajšnji predsednik uprave Luke Gašpar Gašpar Mišič pa medtem skupščini, ki bo 19. marca, predlaga, da naj tudi zaradi premoženjskega stanja toženih strank razmisli, ali bi sploh nadaljevali z odškodninskimi tožbami proti nekdanji upravi in nadzornikom.
KOPER >Odvetniški družbi Čeferin in Senica sta v imenu Luke leta 2010 proti Časarju in ostalim vložili tožbe za 32 milijonov evrov.
“Vaša vprašanja so zlonamerno tendenciozna in le plod vaše domišljije, zato si ne zaslužijo tratenja našega časa,” so naša vprašanja razburila Gašparja Gašparja Mišiča. Med drugim smo ga vprašali, ali želi z umikom tožb finančno razbremeniti Roberta Časarja in ali je na ta predlog kakor koli vplival koprski župan Boris Popovič. Ta je Časarja ves čas podpiral in bil v njegovem mandatu tudi prvi nadzornik Luke, zdaj pa odločno podpira tudi Mišiča, ki je s Popovičevo pomočjo in podporo žerjavistov mimo volje večinskega lastnika zasedel predsedniški položaj v koprskem pristanišču.
Delničarjem v razmislek tudi premoženje toženih
Kazen za tožene stranke bi bila že ta, da vse do poplačila škode ne bi mogli imeti nobenega svojega premoženja ali prihodkov, razen tistih minimalnih, ki jim pripadajo po zakonu.
“Če bi si natančno prebrali četrto točko sklica skupščine, bi ugotovili, da je uprava družbe kot dober gospodarstvenik predlagala zgolj skrben pregled odškodninskih tožb,” pravi Mišič. Ker je Luka Koper že izgubila eno tožbo in se stroški v štirih letih pravdanja približujejo milijonu evrov, je zanj logično, da delničarjem predlaga razmislek o iztožljivosti tožb. Vendar pa je iz sklica skupščine jasno razbrati Mišičevo pojasnjevanje delničarjem, da je nadaljevanje tožb treba presojati tudi glede na materialno stanje toženih strank. Pri tem uprava piše, da ni zagotovila, da bi se lahko sodno ugotovljena škoda družbi povrnila iz premoženja toženih strank, med drugim tudi zato, ker so nepremičnine toženih strank obremenjene.
“Terjati vse, kar imajo”
Miha Kozinc: “Če se tožb ne vlaga ali umika zaradi premoženjskega stanja toženih, je skoraj enako, kot če bi menedžerje spodbujali, naj v družbah naredijo čim večjo škodo, saj jih v tem primeru ne bodo preganjali.”
Taka obrazložitev je presenetila del javnosti. Strokovnjak za gospodarsko pravo Miha Juhart je že pred časom poudaril, da so odškodninske tožbe pravna in ne moralna dolžnost, ki so jih pristojni organi družb zavezani sprožiti proti svojim predhodnikom.
Če je še mogoče razumeti, da bi Luka Koper umik tožb predlagala zato, ker so ugotovili, da so slabo pripravljene in jih bodo zato najbrž izgubili, pa je nesprejemljivo, da se o umiku razmišlja zato, ker tožene stranke nimajo tako velikega premoženja, pravi odvetnik Miha Kozinc, ki je v imenu Intereurope vložil odškodninsko tožbo zoper upravo Andreja Lovšina. Ta naj bi družbo oškodovala za 37,5 milijona evrov.
“Od toženih strank, ki so družbi povzročile škodo, je treba terjati vsaj tisto, kar imajo,” pravi in dodaja, da so v Intereuropi, še preden so vložili tožbo, vedeli, da tožene stranke nimajo take vsote denarja. “Vendar je oškodovanje družbe nujno treba preganjati, tudi zato, da se nedopustno početje v družbah enkrat za vselej preneha. Če se tožb ne vlaga ali umika zaradi premoženjskega stanja toženih, je skoraj enako, kot če bi menedžerje spodbujali, naj v družbah naredijo čim večjo škodo, saj jih v tem primeru ne bodo preganjali,” pravi Kozinc. Kazen za tožene stranke bi bila že ta, da vse do poplačila škode ne bi mogli imeti nobenega svojega premoženja ali prihodkov, razen tistih minimalnih, ki jim pripadajo po zakonu.
Dolg bi plačevali do konca življenja
Predsednica koprskega sodišča Darja Srabotič nam je namreč pojasnila, da kolikor dolžnik obveznosti po pravnomočni sodbi ne poravna v roku, lahko upnik zoper njega vloži izvršilni predlog. Namen izvršilnega postopka je popolno poplačilo upnika. V primeru Luke Koper in Intereurope bi zaradi visokih zneskov to najbrž pomenilo, da bi tožene stranke dolg plačevale do konca življenja.
TATJANA TANACKOVIČ