Mlade koprske “digitalne inšpektorice”
Zavod Nomed že več kot desetletje neformalno izobražuje mlade o okoljevarstvenih problematikah. Tokrat je na Osnovni šoli Koper izvajal projekt z naslovom Mladi digitalni inšpektorji - odkrivanje okoljskih vplivov informacijske tehnologije, v sklopu katerega so učenci z mentorico Katarino Parovel raziskovali področje digitalnega onesnaževanja ter iskali rešitve zanj.
KOPER > Veliko ljudi se ne zaveda, da ima digitalna tehnologija negativne vplive na okolje. Slednja porabi veliko energije, proizvodnja le-te pa terja visok ekološki davek. Vsako poslano elektronsko sporočilo ali posneta fotografija z mobilnim telefonom posredno prispevata k segrevanju ozračja. Internet in podporni sistemi na leto ustvarijo 900 milijonov ton ogljikovega dioksida, kar predstavlja skoraj 4 % svetovnih emisij toplogrednih plinov. To je ogromna količina, ki vpliva na globalno segrevanje. Aktivni uporabniki elektronske pošte lahko v enem dnevu ustvarijo kar 0,5 kg ogljikovega dioksida. Glede na študijo iz leta 2021 povprečna oseba naredi več kot 900 fotografij na leto, neželene slike, ki ostanejo v shrambi, pa lahko letno nakopičijo velike količine emisij ogljikovega dioksida.
Kaj je digitalno onesnaževanje?
Na Osnovni šoli Koper smo nekatere zaposlene in učence vprašali, ali vedo, kaj je digitalno onesnaževanje. Študentka na praksi je povedala: “Sklepam, glede na to, da je digitalno, da je povezano s spletom oziroma internetom - onesnaževanje kot neko odlaganje podatkov oziroma nekaj v tej smeri.” Tisti, ki so problematiko poznali, so nam podali svoje mnenje in idejo, kako bi digitalno onesnaževanje zmanjšali. Jure Škapin, učitelj računalništva, je povedal: “Digitalno onesnaževanje je proizvajanje velike količine podatkov, med temi je velika količina takih, ki jih ne potrebujemo ali se podvajajo.” Obenem je svetoval, da hranimo le podatke, ki jih nujno potrebujemo. Podravnateljica Tamara Bibalo Cerkvenič meni, da se digitalnega onesnaževanja ne da več zmanjšati, ampak le omejiti, da ne bo v prihodnosti še več škode. Izpostavila je še pomen izobraževanja mladih na tem področju.
Kako lahko prispevamo k zmanjšanju digitalnega onesnaževanja?
Posameznik lahko prispeva k zmanjšanju digitalnega onesnaževanja tako, da vsakodnevno izbriše nepotrebne fotografije, dokumente in videoposnetke, ali pa jih shrani na disk oziroma USB ključek. Vsakdo lahko zmanjša nepotrebno uporabo digitalnih naprav tako, da nastavi in izbere naprave z možnostjo varčevanja energije, se občasno odloči za digitalno detoksikacijo ali pa preprosto zmanjša uporabo digitalnih medijev ter razmisli, preden naredi nepotrebno fotografijo ali pošlje elektronsko sporočilo. Pogosto nevede odkljukamo pošiljanje reklamne elektronske pošte, ki je kasneje niti ne pogledamo in predstavlja le nepotreben odpadek. Reklamna elektronska pošta mora po zakonu imeti možnost odjave, ki jo je v tem primeru smiselno narediti.
Ugotovili smo, da se o digitalnem onesnaževanju premalo govori, zato je toliko bolj pomembno, da o tematiki izobražujemo že otroke in mlade. Tudi me smo pridobljena znanja delile med vrstnike in odrasle. Upamo, da bo naš planet na račun zavedanja o potrebi zmanjševanja tovrstnih odpadkov v prihodnosti lažje zadihal.
Avtorice članka: Zoe Matavulj, Elena Francesca Mincu, Amelie Peroša, Eva Petelin in Emilija Živec