Mladim prednost na razpisu prinašajo prostori

KOPER > V koprski občinski upravi potrjujejo, da bodo prednostno obravnavani prijavitelji, ki bodo zagotavljali ustrezne prostorske pogoje za izvajanje programov in projektov. V prijavi morajo predložiti bodisi izjavo o lastništvu objekta, soglasje lastnika ali upravljalca objekta.

Sklicujejo se na urad za mladino

V vodstvu občine se pri svoji odločitvi sklicujejo na razpis državnega urada za mladino, kjer je naveden podoben prostorski kriterij. “Izvajalec mora zagotavljati ustrezne prostorske pogoje za programe oziroma dejavnost, ki jih opravlja v skladu z veljavno zakonodajo, torej najmanj 150 kvadratnih metrov prostorov,” v občini povzemajo merilo, ki ga uporabljajo v uradu za mladino.

V tamkajšnji glavni pisarni pojasnjujejo, da so na podlagi javnih obravnav in vsesplošno sprejetega konsenza znotraj mladinskega sektorja sprejeli odločitev in opredelili minimalni prostorski standard kot enega od osnovnih pogojev, ki ga mora mladinski center izpolnjevati, da lahko razvija dovolj kakovostne programe.

Zanimalo nas je, ali morajo tudi občinski razpisi na tem področju slediti omenjenim navodilom. “Ne, občinski razpisi so popolnoma neodvisni od naših instrumentov, vendar pa mnoge lokalne skupnosti s pridom izkoriščajo naše izkušnje in razvite rešitve,” pravijo v uradu za mladino.

Novoustanovljen Center mladih Koper, ki je organizacijska enota občinskega Javnega zavoda za šport in mlade, bo vodila Mojca Vojska. Prostore nekdanjega MKC-ja, od koder je koprska občina pred časom odslovila Marka Breclja in kjer bo v bodoče zaživel občinski mladinski center, pa bodo obnovili do sredine junija.

Mladinsko delo tudi v naravi ali drugje

Pa vendar, ali gre torej sklepati, da kakovostnega mladinskega programa ni mogoče izvajati tudi v manjšem prostoru. “Tega nikoli nismo trdili. Celo več. Moderno mladinsko delo poteka v mnogih kontekstih, tudi prostorsko raznolikih, denimo v naravi, znotraj mobilnih rešitev,” v uradu za mladino opisujejo različne možnosti. Opozarjajo, da rešitev, ki so jo razvili postopoma, v sodelovanju z mladinskim sektorjem in ob upoštevanju modernih spoznanj glede kakovosti mladinskega dela, ne predstavlja standarda za morebitne druge nosilce javnih politik.

Stališča urada za mladino so jasna, kako si gre torej razlagati koprsko občinsko odločitev? Nekateri menijo, da je v ozadju preprečitev, da bi se na razpis prijavil Marko Brecelj s svojim programom. Vodja koprskega občinskega urada za družbene dejavnosti in razvoj Timotej Pirjevec takšne očitke zavrača.

Pred dnevi so v koprski občini predstavili besedilo javnega razpisa za sofinanciranje programov in projektov za otroke in mladino. Na vabilo se je odzvalo le pet morebitnih prijaviteljev. Predstavili so jim delno spremenjeno besedilo razpisa, bistvene značilnosti in spremembe, časovnico glede odločanja in odgovorili na vprašanja.

Manjši naj se povežejo z večjimi

“Prostorska ustreznost ni izločitveni, temveč prednostni kriterij. Mladinske dejavnosti želimo skoncentrirati. To individualiziranje prostorov se nam ne zdi primerno in vodi v neracionalno izrabo lokacij. Zakaj ne bi določenih mladinskih dejavnosti izvajali v večjih prostorih,” se sprašuje Pirjevec. Predlaga, da bi se manjša društva povezala z večjimi igralci na tem področju, kot so Pina, KŠOK, Rotunda in Javni zavod za šport in mlade ter določene svoje dejavnosti izvajala v teh prostorih. “Dovolj je, da dobijo soglasje upravljalca prostora,” še navaja Pirjevec. NATAŠA HLAJ