Mleko iz mlekomata za koprsko tržnico je treba prekuhavati
Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) je v testu surovega mleka iz 22 mlekomatov po državi ugotovila, da se tri kmetije lahko pohvalijo z zelo dobrim in tri z zelo slabim mlekom. Med slednjimi je tudi mleko s kmetije Žgajnar, ki ga lahko kupimo pri koprski tržnici. Mleko je zato treba prekuhavati.
LJUBLJANA> ZPS potrošnikom zato svetuje, da mleko iz mlekomatov pred uporabo prekuhajo. Kot je na današnji novinarski konferenci ZPS v Ljubljani pojasnila Tanja Pajk Žontar, se pri prodaji surovega mleka porajajo pomisleki z vidika kakovosti in varnosti, kar je potrdil tudi nedavno opravljeni test. “Surovo mleko je treba prekuhati, če želimo, da je varno,” je poudarila in dodala, da bi morali imeti vsi mlekomati napis, da je treba mleko prekuhati.
Pri mleku iz kmetij Frešer (mlekomat v mariborskem Eleclercu), Žgajnar (mlekomat na koprski tržnici) in Gašperlin (mlekomat pri piceriji Silvester v Kranju) je bila prisotna bakterija Listeria monocytogenes, vendar pa njenega števila niso ugotavljali. Rezultat je po pojasnilih Pajk Žontarjeve opozorilo, da je nujen boljši nadzor. Mleko z omenjenih kmetij je bilo najslabše na testu. Z zelo dobrim mlekom pa se po ugotovitvah ZPS lahko pohvalijo kmetije Potokar (mlekomat v ljubljanskem Eleclercu), Jernuclevi (mlekomat na Novem trgu v Postojni) in Marn (mlekomat pri Mercatorju v Trebnjem).
Kriva je tudi pomanjkljiva zakonodaja
Na testu so preverjali več parametrov in ugotovili, da so pomanjkljivosti med tako imenovanimi fizikalno-kemijskimi lastnostmi redke (vsebnost maščob in beljakovin na kmetijah dobro obvladujejo), večinoma je bila ustrezna tudi temperatura mleka pri točenju.
ZPS je izbranih 22 mlekomatov po državi obiskala dvakrat: vsakič so natočili po dva litra mleka in tako pridobili 44 vzorcev. Po besedah Pajk Žontarjeve so rezultate testa posredovali vsem lastnikom mlekomatov, seznanili pa bodo tudi inšpekcijske službe in jih pozvali, naj pristopijo k spremljanju.
Več pomanjkljivosti pa so odkrili pri izpolnjevanju mikrobioloških meril (preverjali so število somatskih celic, skupno število mikroorganizmov, število enterobakterij in E.coli ter vsebnost Listeria monocytogenes), kar pa v ZPS pripisujejo v pomanjkanju ustreznejše zakonodaje.
Potrebujemo ustrezen pravilnik o prodaji surovega mleka
Kot je pojasnila predsednica ZPS Breda Kutin, v preteklosti prodaja surovega mleka zaradi varovanja zdravja potrošnikov v Sloveniji ni bila dovoljena, danes je. V nekaterih evropskih državah, kjer je prodaja surovega mleka dovoljena (na primer Italija, Madžarska in Velika Britanija), je to mleko označeno z opozorilo, da ga je treba prekuhati.
Po oceni Kutinove v Sloveniji potrebujemo ustrezen pravilnik o prodaji surovega mleka in nadzor. Kutinova upa, da bosta ministra za zdravje in za kmetijstvo poziv ZPS k ureditvi tega področja podprla.
Vurs mleko ves čas nadzira
Kot je pojasnila generalna direktorica Veterinarske uprave RS (Vurs) Vida Čadonič Špelič, so lani, ko so od zdravstvene inšpekcije pridobili nadzor nad mlekomati, z nadzorom začeli na začetku, torej v hlevu.
Po njenih pojasnilih so pregledali vse hleve, ki so lani dajali mleko v mlekomate - teh gospodarstev je bilo 67. Poleg tega ima Vurs nadzor tudi nad varstvom živali, od katerih gre mleko v promet. Lani so opravili tudi nadzor nad 29 mlekomati in v dveh vzorcih našli listerijo.
Letos pa bo Vurs preveril mleko v vseh mlekomatih - do konca julija so jih pregledali 43 od 92. V treh vzorcih so našli bakterijo Coxiella burnetii, ki lahko povzroča mrzlico Q. "Če bomo ugotovili bakterije, ki jih ne sme biti v mleku, bomo glede na vrsto bakterije ukrepali," je poudarila.
ZPS Vursa ni obvestila o testih
Po pojasnilih Čadonič Špeličeva, ki je sicer vesela vsakega nadzora nad varnostjo hrane v državi, če je ta opravljen strokovno, Vurs od ZPS ni dobil uradnega obvestila o izsledkih testa. "Če so našli patogene bakterije, sem zaskrbljena, ker niso obvestili Vursa," je dejala in dodala, da bi se v tem primeru takoj odzvali.
Slovenska zakonodaja je po njenih zagotovilih usklajena z evropsko. Če nosilec dejavnosti s svojimi notranjimi kontrolami zagotavlja, da je mleko primerno za uživanje, tudi če ni toplotno obdelano, potem ne rabi napisati, da je treba mleko toplotno obdelati, je pojasnila.
"Ne glede na to, koliko nadzora je, se morajo potrošniki zavedati svoje odgovornosti, to je, da z mlekom ravnajo kot z občutljivim, beljakovinsko bogatim živilom, in ga pred uporabo prekuhajo. Potem je vsak strah odveč," je še dejala Čadonič Špeličeva.
STA