Moče je dovolj, zdaj naj sije sonce
Primorski vinogradniki lovijo čas med enim in drugim dežjem, da opravijo potrebno delo. Bolezni se še niso umirile, bujna rast pa narekuje tudi veliko zelenega dela. Moče je, pravijo, dovolj, zdaj trte potrebujejo predvsem čim več sonca, za optimalno zorenje pa v sredini avgusta še kak nočni dež.
PRIMORSKA > “Tako kot domala vsako leto, tudi letos ne gre brez težav,” pravi Majda Brdnik, specialistka za vinogradništvo pri KGZ Nova Gorica, ki “pokriva” vinorodna okoliša Kras in Istra. Spomni, da so trte po mili zimi odgnale zelo zgodaj, dva tedna pred dolgoletnim povprečjem. Maja je bilo hladnejše vreme, razvoj se je nekoliko zaustavil, in narava zdaj prehiteva za teden dni na Krasu, v Istri pa za dobrih deset dni.
“Lanska suša in toplotni stresi so vplivali na manjši cvetni nastavek. A je bilo cvetenje lepo in hitro,” pojasnjuje Brdnikova. Pridelek bo letos marsikje manjši. V Istri je dvakrat padala toča, med prvomajskimi prazniki je poškodovala vinograde v Strunjanu in v Jagodju, 25. junija pa je klestila na Briču, kjer v nekaterih vinogradih ne bo trgatve, pa tudi v Laborju, na Kortini in v Sečovljah. “Labor nam je skoraj povsem oklestilo, v Sečovljah in na Kortini bo pridelka 15 do 20 odstotkov manj,” je povedal predsednik uprave Vinakopra Nevio Pucer. Nedavno, 2. julija, je toča padala tudi na Krasu, v okolici Škrbine, dobršen del pridelka v nižjih vinogradih v Brestovici pa je vzela slana.
Mojca Mavrič Štrukelj, ki enake naloge kot Brdnikova opravlja v Brdih in v Vipavski dolini, je povedala, da je v srednjem delu Vipavske doline nekaj škode povzročila toča, a utegne trta deloma skompenzirati škodo, hujše posledice pa so v Brdih, kjer je trte ožgala pozeba. “Škoda je zelo različna od vinograda do vinograda,” pravi.
Vinogradniki zdaj vršičkajo trte in redčijo listje, ki je letos bujno. Zdravstveno stanje v vinogradih je dobro, poudarjata strokovnjakinji, a nevarnosti še niso mimo. “Škropljenje bo še potrebno. Te dni opažamo celo sveže okužbe s peronosporo, vinogradniki pa morajo biti pozorni predvsem na oidij,” opozarja Mojca Mavrič Štrukelj. Majda Brdnik pa vinogradnike pohvali, da dobro ukrepajo, saj večjih problemov kljub mokremu letu ni: “V Istri in Krasu je peronospora mimo, velikih problemov ni bilo. Ostane še kakšno škropljenje proti oidiju.”
Vinogradniki so v teh dneh dolžni drugič ukrepati proti ameriškemu škržatku, prenašalcu karantenske bolezni zlata trsna rumenica. Škržatka na rumenih ploščah sicer ne zaznavajo, a je škropljenje v vsej Sloveniji obvezno, tistega, ki se mu izogne, zna doleteti kazen. Strokovnjaki priporočajo, da vinogradniki ob drugem zatiranju škržatka škropijo tudi proti grozdnemu sukaču. “Žal moramo v vinograde z insekticidi, a tako je,” pravi Mojca Mavrič Štrukelj.
Ob omenjenih boleznih in škodljivcih letos zaznavajo kar precej kapi vinske trte, Brdnikova jih pripisuje vremenskim stresom, pa tudi virusnih bolezni v nekaterih vinogradih ter Petrijeve bolezni v Brdih in na Vipavskem.
V začetku avgusta bodo strokovnjaki KGZ začeli z vzorčenjem grozdja, če ne bo česa pretresljivega, pa se bo trgatev v Istri začela v drugi polovici avgusta. “Ocenjujem, da bomo okrog 20. avgusta začeli trgati grozdje za peneča vina,” napoveduje Nevio Pucer.
SAŠO DRAVINEC
