[Moje poletje] Slobodan Simič Sime z mislimi v portoroški modi

PORTOROŽ, PIRAN > “Ne čutim tiste običajne poletne razposajenosti in sproščenosti. Pogovori niso takšni kot prejšnja poletja, očitna je zaskrbljenost in nadvse čudno se počutim, ko se pogovarjam z ljudmi brez polovice obraza. To poletje je, seveda, v celoti oblikovala mala, grda, zlobna korona. Uf, če jo dobim v roke!” skuša biti hudomušen Slobodan Simič Sime.

Zdravstvenih težav nima, zdrav je kot dren in takisto tudi ostali v njegovi bližini. A zmedenost ostaja prisotna, pravi Sime. “Tudi poslovnih težav, zaradi katerih smo morali za nekaj mesecev zapreti Zavod Mediteraneum, ki ga vodim, in tudi Muzej školjk, mi je ta nebodigatreba naredil veliko škode in mi poletno brezskrbnost temeljito zamajal.”

Ko ga je novi koronavirus umiril, se je, kot pravi, v celoti sprostila njegova ključna značajska poteza - ustvarjalnost. “Eksplodiral sem na celi črti, z ženo Ireno pa sva bila toliko skupaj, da sva se znova zaljubila. V takem poletju mi nadvse dobro gre pisanje dveh obsežnih publikacij, ki prihajata, in uspevam zaokrožiti projekt zgodbe o modi v Portorožu,” razkriva Slobodan Simič Sime, saj je prepričan, da je moda ena najmočnejših in najbolj zanimivih zgodb portoroškega turizma. Tudi novi koraki v smeri nastanka Muzeja turizma Slovenije v Portorožu so narejeni, poudarja ustvarjalec, in skoraj zaokrožena je zamisel o hiši rock generacije v koprski občini.

“Mislim, da brez bonov poletja sploh ne bi užil. Z ženo jih bova izkoristila za spoznavanje Slovenije. Vsako leto večkrat vikende preživiva v manj znanih območjih Slovenije in odločila sva se, da bova bone oktobra izkoristila na Goričkem, ki ga poznava zelo malo. Verjetno bo tistih nekaj dni jeseni edino moje pravo poletje, saj je za kaj daljšega skrbi preveč.”