Mol je postal glavni v našem ribolovu
Sardela ni več kraljica slovenskega ribolova. Izgubila je primat, ki ga je imela desetletja, če ne stoletja. V mrežah slovenskih ribičev se namreč po novem znajde največ molov. Razlog je jasen: podjetje Riba je pred poldrugim letom dalo v razrez obe večji barki za ribolov plavih rib. To pa je slovenski ribji ulov postavilo na glavo.
PIRAN V letu 2012 je v mrežah slovenskih ribičev končalo 80.775 kilogramov molov, največ od vseh ribjih vrst, ki so jih lovili. Ulov sardel pa je - prvič brez dveh največjih bark - dosegel komaj 18.344 kilogramov, še leto prej pa 305.887 kilogramov. Sardela je tako v skupnem ulovu slovenskih ribičev po novem na petem mestu: večji je še lov sardonov, cipljev in hobotnic. “V našem ribištvu ne bo več, kot je bilo. Mol nikoli v 50 letih ni bil dominantna vrsta v mrežah. Zdaj pa je na prvem mestu in tako bo še naprej,” pravi biolog Aleš Bolje, strokovni sodelavec zavoda za ribištvo. Tudi skupni ulov rib in glavonožcev je bil v letu 2012 s 329 tonami najnižji v slovenski zgodovini, pol manjši kot leto poprej. V najboljših časih, v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja, ko so naši ribiči ribarili vse do Visa, je bil letni ulov tudi 7800 ton, je spomnil Bolje. Na vsem svetu sicer iz morja potegnejo in v ribogojnicah vzgojijo več kot 148 milijonov ton rib in morskih sadežev (podatek za leto 2010). V EU na leto ulovijo in vzgojijo približno pet milijonov ton rib.
Aleš Bolje je s predstavitvijo slovenskega morskega ribištva od leta 1950 do danes sodeloval tudi na okrogli mizi o ribištvu v petek v Tartinijevi hiši v Piranu pod okriljem tamkajšnje samoupravne skupnosti italijanske narodnosti. Zgodovino ribištva v severnem Jadranu je tam predstavil Nicolo Bettoso, tradicionalni izlov cipljev v Piranu pa Vinko Oblak. S predavanjem o kulturi ribje prehrane skozi zgodovino je na koncu navdušil še Giuliano Orel, dolgoletni profesor morske biologije na tržaški univerzi. Zanimivo, da strokovnjak ne zagovarja trditve, da ribogojstvo pomaga k ohranjanju morskega življa. “Ribja moka, s katero hranijo gojene ribe, denimo brancine ali orade, je pravzaprav narejena iz zmletih sardel, slanikov … in te moke porabijo ogromno. To je podobno, kot da bi z jagenjčki hranili leve, zato da bi dobili levje zrezke. Jejmo raje jagnenjčke vendar.”KATJA GLEŠČIČ
