Morje je vsako leto višje
“Višina morja ob slovenski obali se zvišuje, kar je še posebej opazno v zadnjem desetletju,” ugotavljajo na agenciji za okolje, ki spremlja višino morja v Koprskem zalivu od leta 1960 dalje. Napovedi so jasne, zato so v Kopru pravočasno poskrbeli za povišanje obalnih zidov ob promenadi in pomolih.
KOPER > Da bi zagotovili poplavno varnost, pa so pred kratkim zgradili tudi višje nasipe ob mandraču v Badaševici.
Pred dnevi so znanstveniki ameriške vesoljske agencije Nasa opozorili, da se led na Antarktiki tali hitreje, kot so pričakovali. To pa lahko pomeni, da bo gladina morja v prihodnjih stoletjih naraščala hitreje od dosedanjih predvidevanj. Morje naj bi se tako dvignilo za 1,2 do tri metre, so ocenili.
V agenciji za okolje ugotavljajo, da je v celoti zviševanje višine morja še vedno enakega velikostnega razreda kot v Sredozemlju, en milimeter na leto. Po ocenah Programa Združenih narodov za okolje (UNEP) naj bi se gladina morja v Sredozemskem morju zvišala od dvanajst do 30 centimetrov do leta 2100.
Čeprav so vrhunci visokega morja v Koprskem zalivu povezani predvsem z vremenskimi pojavi, padanjem zračnega pritiska in močnimi južnimi vetrovi, na agenciji za okolje opozarjajo, da bodo tudi podnebne spremembe zahtevale prilagajanje.
Agencija koprsko Bonifiko že ves čas obravnava kot poplavno nevarno območje, zaradi česar so njihovi strokovnjaki na tem območju zapovedali prostorsko načrtovanje po predpisih za stoletne in celo petstoletne vode. V zadnjih letih so tako v okviru nekaterih občinskih naložb že povišali obalne zidove, denimo promenado in pomol v Kopru.
Primerjava najvišje letne višine morja v Kopru: leta 1963: 3,14 metra, leta 2010: 3,42 metra. V preteklosti se je gladina najbolj dvignila leta 1986, ko so ji namerili 3,45 metra. Ekstrem pa smo v Istri doživeli decembra leta 2008, ko je morje poplavilo vse nižje ležeče predele v Istri. Na mareografski postaji Koper so zabeležili višino 3,72 metra.
Obalni zid so dvignili za 70 centimetrov, tako da je krona novega zidu poslej na koti 1,45 metra (prej je bila med 0,7 in enim metrom). Tudi brežine nasipov ob semedelski promenadi (ozelenjena brežina) in v ustju Badaševice so bistveno višje, kot so bile pred leti. Zdaj se tako dvigajo do 2,76 metra nad morjem, kar naj bi zagotavljalo poplavno varnost promenade in bližnje okolice.
Ker je Slovenija podpisnica evropske poplavne direktive, ima zaradi tega tudi določene obveznosti. Med drugim je morala po strokovnih kriterijih glede na ranljivost ljudi, okolja, gospodarstva, občutljivosti objektov in kulturne dediščine določiti območja pomembnega vpliva.
Našteli so 61 takšnih območij. Zanje so pripravili karte poplavne nevarnosti in karte poplavne ogroženosti. Do konca leta 2015 pa mora biti nared še načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti na teh območjih.
HELENA RACE, NATAŠA HLAJ
