Morje spet pod rednim nadzorom
Prihodnjo sredo, 15. julija, bo Morska biološka postaja Piran opravila tretji letošnji monitoring morja, s katerim preučuje ekološke razmere. Prvič so morsko vodo pod drobnogled vzeli sredi januarja, naslednjih pet mesecev pa niso vzorčili, ker jim država za to ni dala denarja. Analiz so se znova lotili prejšnji mesec, potem ko jim je ministrstvo za okolje in prostor obljubilo denar zanje, kar je dobra vest tudi za kopalce.
PIRAN > Morska biološka postaja spremlja kemijske in ekološke razmere v morju že od 80. let prejšnjega stoletja. S tem nadzira tudi, v kakšnem morju se kopamo, in bi v primeru morebitnega onesnaženja lahko pravočasno opozorila prebivalce.
Morje (še) ni cvetelo
Pri ekoloških vidikih pregleduje fitoplankton, bentoške nevretenčarje in makroalge, vendar slednjim sledi bolj občasno, nevretenčarjem vsakih šest let. Fitoplankton pa so mesečno spremljali 30 let - vse do letošnjega januarja so redno jemali vzorce vode in jih analizirali.
Morske biologe zanimata količina in sestava fitoplanktona. Če odpadne vode ali reke v deževnem obdobju povzročijo povečane koncentracije hranilnih snovi v morju, lahko pride do cvetenja. Ob zadnjem vzorčenju niso ugotovili nobenih posebnosti, vendar je za verodostojne analize pomembno kontinuirano sledenje. “Celovit pregled je nepogrešljiv, ko pride do čezmejnih vplivov pri razlitju nafte ali drugih nevarnih snovi in spuščanju odpadnih voda s tujih ladij oziroma onesnaženju s plastičnimi odpadki,” je opozarjala Tamara Lah Turnšek, direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo, pod okrilje katerega sodi morska biološka postaja. Če ni kontinuiranih meritev in vzorcev, ki jih biologi proučijo pod mikroskopom, je sklepanje o ekološkem stanju voda predvsem ugibanje. Ob morebitnih čezmejnih škodljivih vplivih bi Slovenija okoljsko škodo težje uveljavljala.
Nacionalni inštitut za biologijo prav v teh dneh z Arsom sklepa aneks k pogodbi o izvajanju letošnjega monitoringa. Morska biološka postaja bo pridobila 30.000 evrov, kar naj bi zadostovalo za mesečna vzorčenja. “Vložili smo kar nekaj truda, da smo okoljsko ministrstvo uspeli prepričati o smiselnosti monitoringov,” navaja Francétova.
Prihodnje leto še uganka
Če naj prihodnje leto pregledajo tudi bentoške nevretenčarje in makroalge, bodo potrebovali več denarja. “Gre za dražje analize,” pojasnjuje morska biologinja Janja Francé. Koliko denarja bodo dobili, pa ne vedo. Z Agencijo RS za okolje (Arso) se o financiranju običajno začnejo pogovarjati decembra, marca sklenejo pogodbo. Tudi letos so jo, a brez predvidenih stroškov za monitoring morja ter večine rek in jezer. Za spremljanje voda je okoljsko ministrstvo sprva namenilo le 287.000 evrov, namesto 863.000. Konec maja pa je s prerazporeditvami našlo dodatnih 380.000 evrov.
Piranski morski biologi enkrat na leto opravijo tudi vzorčenje za kemijske razmere v morju, in sicer za mariborski Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Ta preuči kovine, nafto ter tributilkositrove (TBT) spojine - v morju, sedimentih in morskih organizmih. Omenjene spojine so v preteklosti uporabljali za zaščito plovil proti preraščanju z algami, kasneje pa so ugotovili, da med drugim povzročajo spremembo spola pri samicah morskih polžev, in ga prepovedali. Kemijsko vzorčenje jim država plača posebej.
MIRJANA CERIN