Morje te dni le malo hladnejše od ozračja
Po napovedih vremenoslovcev bodo prihodnji dnevi znova vse toplejši. Konec tedna pa bo s 33 stopinjami Celzija kar precej vroč. Prijala bo torej osvežitev v morju, ki je bilo do torkovih padavin izredno čisto in prozorno.
ISTRA> Po podatkih vremenoslovcev Agencije RS za okolje (Arso) se je ozračje v Istri včeraj segrelo na 28 stopinj Celzija, morje pa je bilo štiri stopinje hladnejše.
A ta temperatura je, kot pravijo na piranski Morski biološki postaji (ta sodi pod okrilje Nacionalnega inštituta za biologijo), za to obdobje običajna. Po besedah vodje Morske biološke postaje (MBP) Vlada Malačiča v Tržaškem zalivu letos ne opažajo nobenih posebnosti - ne glede temperature ne slanosti. Konec junija lani pa so izmerili rekordno visoko temperaturo, ki je presegla 30 stopinj Celzija, in sicer dva metra pod površjem.
Povprečne temperature so bile po vsej Sloveniji opazno nad dolgoletnim povprečjem (za vsaj stopinjo oziroma dve v pasu od Goriške do Notranjske). Čeprav je bilo toplo tudi junija lani, je bil daleč najtoplejši junij leta 2003. Sonca je prejšnji mesec primanjkovalo le na severozahodu države, kjer so presegli povprečne vrednosti padavin za več kot polovico. Za četrtino manj od običajnih vrednosti pa so jih imeli v Istri in na Goriškem. V Portorožu je deževalo le prvih deset dni.
Tudi uhati klobučnjaki, ki jih je ponekod še vedno videti, so v zadnjem desetletju med januarjem in koncem junija v severnem Jadranskem morju vselej prisotni. “To je vrsta klobučnjakov, ki je najbolj številčna prav v kopalni sezoni in jo kopalci pogosto opazijo,” pojasnjuje morska biologinja Tjaša Kogovšek.
Da bi obstajala povezava med nižjo temperaturo morja, njegovo snažnostjo in prisotnostjo meduz, pa zavrača. Pritrjuje ji kolega z MBP Janez Forte: “Tropska morja so zelo topla in prozorna, nasprotno je Baltik hladen in neprozoren oziroma moten.”
Po napovedih vodilnih evropskih meteoroloških centrov bo imela še zlasti vzhodna Evropa nadpovprečno toplo poletje. Podobno menijo tudi Američani. Na območju Slovenije lahko pričakujemo za stopinjo Celzija višje povprečne vrednosti, vendar so sezonske napovedi dokaj nezanesljive.
Prozornost vode je po njegovih besedah odvisna od količine delcev, razpršenih v morju. Spomladi jih je več zaradi obilnejših padavin in močnejših rečnih pretokov, ki s seboj prinesejo tudi raztopljene hranilne soli. Z njimi se hranijo enocelične alge, ki se močno razmnožijo, zaradi česar voda postane še bolj motna (taka je že zaradi delcev). Alge zatem “popase” živalski plankton. In če dalj časa ni padavin ali močne burje, delci padejo na morsko dno. Zgornji sloji vode se zbistrijo, kar pomeni, da svetloba laže prodira v globino.
Burja je povezana tudi z občasnimi ohladitvami morja. Ko odpihne vrhnje sloje tople vode, se na površje dvignejo spodnje, hladnejše plasti, razkriva Forte zakonitosti narave.
MIRJANA CERIN